Občinski proračun bo letos izravnan, posledično za razvojne projekte v občini v letu 2018 namenjajo le 1,5 milijona evrov ali dobro tretjino občinskega proračuna. Sorazmerno veliko pa so doslej namenili za prostorsko načrtovanje, skupno dobrih 651 tisoč evrov, če vključimo še načrtovana zneska za letos in naslednje leto pa bo tega že za več kot tri četrt milijona evrov. Kakšne načrte imajo v občini po letu 2019, občinski dokumenti ne razkrivajo. Občina je bila doslej dokaj skromna pri pridobivanju nepovratnih evropskih sredstev, v letu 2018 ne načrtujejo nobenih zunanjih ugodnih virov, za leto 2019 pa je v planu ureditev trga, za kar načrtujejo porabo v višini 1,6 milijona evrov.
Občina Šentrupert ima za leto 2018 v načrtu investicije v skupni vrednosti 1,5 milijona evrov. Največ od tega, 869 tisoč evrov bo namenila za cestni promet in infrastrukturo, od tega 706 tisoč evrov za vzdrževanje in gradnjo občinskih cest. V tem delu bo za vzdrževanje javnih poti namenila 176 tisoč evrov, za lokalne ceste pa še 115 tisoč evrov. Za južno obvoznico ne načrtuje ničesar. Za ureditev trga bo šlo dobrih 30 tisoč evrov, za poslovno cono Prelesje pa 484 tisoč evrov.
Nadalje za vzdrževanje in gradnjo državnih cest načrtuje porabo v višini 158 tisoč evrov. Pri tem bo šlo največ za cesto na relaciji Slovenska vas – Šentrupert, 130 tisoč evrov. Za obvoznico Mirna načrtujejo porabo v višini 28 tisoč evrov.
Dobrih 107 tisoč bodo namenili za varovanje okolja, od tega večino oziroma dobra 102 tisoč evrov za ravnanje z odpadno vodo. Skoraj polovico tega (54 tisoč evrov) bo šlo za čistilno napravo Dob, za projekt Rusalca pa še 15 tisoč evrov.
Precej denarja, dobrih 107 tisoč evrov, načrtujejo za prostorsko načrtovanje. Temu so že doslej namenili precej denarja, v letih od 2008 do 2018 je šlo za to dobrih 651 tisoč evrov.
Kako je z ostalim?
Za oskrbo z vodo letos načrtujejo porabo v višini 201 tisoč evrov. Večjo investicijo načrtujejo še za vzdrževanje šolskega igrišča, in sicer 85 tisoč evrov.
Za Deželo kozolcev bodo porabili dobrih 13 tisoč evrov in za kolektivno tržno znamko, povezano s promocijo, še 7 tisoč evrov. Za nakup zemljišč načrtujejo 50 tisoč evrov. Za naložbe v premično dediščino bodo porabili dobrih 6 tisoč evrov, za druge programe v kulturi pa še 1500 evrov. Za vrtce ne načrtujejo nobene porabe, za dela vzdrževanja v osnovni šoli pa 6400 evrov. Nadalje bodo za štipendije namenili 5900 evrov.
Za razvojne programe v letu 2018 ne načrtujejo pridobitve ostalih ugodnih finančnih virov, niti evropskih sredstev ne, 1,5 milijona evrov bodo namenili iz občinskega proračuna. Naložbe v letu 2018 bodo dokaj skromne, za te načrtujejo porabo le 35,7 odstotka načrtovanega letnega občinskega proračuna, ki je 4,2 milijona evrov.
Ob vsem tem proračun, ki so ga občinski svetniki obravnavali na seji pred dvema dnevoma, kaže, da bodo porabili 4,18 milijona evrov. To pomeni, da bo proračun domala izravnan, načrtujejo skoraj 63 tisoč evrov proračunskega presežka. Hkrati za financiranje investicijskih projektov načrtujejo najem posojil v višini 60 tisoč evrov.
Delovanje občine je tako dokaj enostavno, saj v občini ne izvajajo posebnih investicij. Vprašanje pa je, če je to za razvoj občine tudi najugodnejše.
Ureditev trga v letu 2019
Dodajmo sicer, da občina za naslednje leto načrtuje ureditev trga, za kar naj bi namenila večino razvojnih sredstev, to je dobrih 1,6 milijona evrov (od 1,8 milijona evrov, kolikor načrtuje porabe za razvojne programe v letu 2019). Pri tem imajo v načrtu razvojnih programov v načrtu pridobitev 1,2 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev, ostalo naj bi pokrili z denarjem iz občinskega proračuna. Drugih večjih investicij v letu 2019 pa ne načrtujejo.
Skromni pri pridobivanju nepovratnih evropskih sredstev
Občina Šentrupert je bila doslej zelo skromna pri pridobivanju denarja iz evropskih strukturnih skladov. Iz proračunskih dokumentov je razvidno, da so doslej prejeli le 348.896 evrov, iz državnega proračuna pa še 217.204 evre. Preostali znesek v višini 4,85 milijona evrov, kolikor so doslej vložili v razvojne projekte, pa so pokrili iz občinskega proračuna. Skupno so do leta 2018 za razvoj namenili 5,4 milijona evrov, od tega 1,05 milijona za vzdrževanje in gradnjo lokalnih cest, dobrih 411 tisoč za cesto Slovenska vas – Šentrupert, ki je državna cesta, in 61 tisoč za obvoznico Mirna. Največ, dobrih 964 tisoč evrov, pa so porabili za čistilno napravo Dob. Prav za to čistilno napravo pa so pridobili 348.896 evrov nepovratnih evropskih sredstev. Nadalje so slabega pol milijona evrov porabili še za oskrbo z vodo, kar je sicer manj od zneska, ki so ga namenili za prostorsko načrtovanje. Za to je šlo doslej 651.724 evrov, v letu 2018 pa, kot že zapisano, načrtujejo še porabo 107.100 evrov. Skupno bo občina za prostorsko načrtovanje porabila dobrega tri četrt milijona evrov oziroma 758.824 evrov.
Za projekt Dežela kozolcev so doslej porabili 154.616 evrov, v letu 2018 načrtujejo še 13.377 evrov, v letu 2019 pa še 15.000 evrov. Skupno bo to 182.993 evrov.
Čeprav so na občinskem svetu obravnavali Načrt razvojnih programov občine v letih od 2018 do 2021, pa v njem ni podatkov o programih za leti 2020 in 2021, povsod so napisane le ničle.
Občina Šentrupert je bila ustanovljena leta 2006, razteza se na 49 kvadratnih kilometrih in ima 25 naselij, v katerih je na dan 6. junij 2017 po podatkih Statističnega urada RS prebivalo 2.863 prebivalcev (zadnje objavljeni podatki). Proračun za leto 2018 znaša 4,2 milijona evrov.
Iz kadrovskega načrta občine je razvidno, da je bilo v občinski upravi na dan 31. 12. 2016 zaposlenih 7 javnih uslužbencev, zaposlen je bil tudi župan Rupert Gole, kar pomeni zaposlitev 8 oseb. V letu 2018 načrtujejo 9 zaposlitev.
Na 23. redni seji občinskega sveta, ki je bila 7. februarja popoldne, so svetniki sicer veliko pozornosti namenili seznanitvi z aktualnim dogajanjem na območju nekdanje vojašnice Puščava, kar pa bomo predstavili posebej.
J. M.
