Število pacientov, ki v slovenskem zdravstvu čakajo dlje od dopustne čakalne dobe, se je od junija 2022, ko je nastopila mandat vlada Roberta Goloba, do februarja 2026 močno povečalo. Podatki, ki temeljijo na poročilih Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ter analizah medijev, kažejo na izrazit porast – ne glede na to, ali upoštevamo staro ali novo metodologijo beleženja.
Skoraj 70-odstotna rast po stari metodologiji
Ob začetku mandata vlade je bilo po takrat veljavni metodologiji zabeleženih približno 304.000 pacientov, ki so čakali nad dopustno čakalno dobo. Do začetka leta 2026 je to število naraslo na približno 514.000. To pomeni povečanje za okoli 210.000 oseb oziroma približno 69 odstotkov v manj kot štirih letih.
Po novi metodologiji več kot podvojitev
Zaradi spremembe pravilnika v letih 2024/2025 – med drugim je vlada, da bi administrativno skrajševala čakalne dobe, v kategoriji “zelo hitro” dopustno čakalno dobo podaljšala s 14 na 30 dni – se je spremenila tudi metodologija beleženja nedopustno dolgo čakajočih.
Po novi metodologiji je bilo junija 2022 evidentiranih približno 137.000 nedopustno čakajočih, v začetku leta 2026 pa okoli 290.000. Gre za povečanje za približno 153.000 oseb oziroma za več kot 112 odstotkov – torej za več kot podvojitev.
Hiter skok ob koncu leta 2025
Posebej zaskrbljujoč je trend ob koncu leta 2025. V zgolj treh tednih, med decembrom 2025 in januarjem 2026, se je število čakajočih v kategoriji “zelo hitro” povečalo za 27 odstotkov (z 20.291 na 25.711), v kategoriji “hitro” pa za 10 odstotkov (s 36.907 na 40.430).
Skupno število vseh čakajočih pacientov – ne le tistih nad dopustno mejo – je v tem obdobju naraslo z okoli 1,29 milijona na 1,74 milijona, kar pomeni 35-odstotno rast.
Metodološke razlike, a enoten trend
Spremembe pravilnika so statistično vplivale na prikaz števila nedopustno dolgo čakajočih, saj so nekatere kategorije dobile daljše dopustne roke. Kljub temu trend ostaja jasen: število ljudi, ki na zdravstvene storitve čakajo predolgo, se je v zadnjih štirih letih občutno povečalo.
Podatki kažejo, da se stanje slabša kljub finančnim injekcijam in posebnim programom za skrajševanje čakalnih dob. Slovenija se po mednarodnih primerjavah uvršča med države z daljšimi čakalnimi dobami v evropskem prostoru, kar dodatno odpira vprašanja o učinkovitosti sistemskih ukrepov.
Najaktualnejši podatki so dostopni v rednih poročilih NIJZ in na državnem portalu za spremljanje čakalnih dob, trend pa ostaja negativen: v štirih letih je število nedopustno čakajočih naraslo za več kot 200.000 oseb.
A. V.
