V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Fides, ob izteku prehodnega obdobja novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) opozarjajo, da se v praksi potrjujejo opozorila, ki so jih zdravniki, stroka in zdravstvene organizacije podajali ves čas sprejemanja zakona. Namesto stabilizacije zdravstvenega sistema novela prinaša dodatne omejitve, administrativne ovire in nove težave pri organizaciji zdravstvene oskrbe.
Potrjujejo se opozorila zdravniških organizacij in stroke: novela ZZDej namesto stabilizacije zdravstvenega sistema prinaša dodatne omejitve, administrativne ovire, višje stroške in nove težave pri organizaciji zdravstvene oskrbe.
Ob tem izpostavljajo, da bodo posledice teh rešitev najbolj občutili pacienti, predvsem v manjših zdravstvenih zavodih in na najbolj kadrovsko ogroženih področjih.
Na seji Glavnega stavkovnega odbora so se predstavniki sindikata Fides seznanili s poročili zaupnikov iz slovenskih bolnišnic, ki kažejo na poglabljanje kadrovskih vrzeli, vse težjo organizacijo dela ter odhode izkušenih specialistov iz javnega zdravstvenega sistema.
Posebej izrazite težave se kažejo na področju urgentne medicine, kjer zaradi pomanjkanja urgentnih zdravnikov delo vse pogosteje prevzemajo drugi specialisti, kar pomeni dodatne obremenitve zaposlenih in slabšanje pogojev za varno delo.
Dodatno zaskrbljenost povzroča iztek prehodnega obdobja novele ZZDej, po katerem javni zdravstveni zavodi ne morejo več sklepati pogodb z zdravstvenimi delavci, ki delujejo kot samostojni podjetniki. Takšna ureditev bo posebej prizadela manjše zdravstvene zavode in bolnišnice, ki izvajanje posameznih specifičnih dejavnosti zaradi pomanjkanja zaposlenih zdravnikov danes zagotavljajo s pomočjo zunanjih izvajalcev.
V sindikatu Fides opozarjajo, da bo prehod na sistem podjemnih pogodb nedvomno pomenil tudi višje stroške za zdravstveni sistem. Gre za sredstva javnega zdravstva, ki bodo zaradi administrativnih omejitev in drugačne davčne obravnave porabljena manj racionalno, takšna ureditev pa ne prinaša nobene vsebinske koristi ne pacientom ne zdravstvenim zavodom. Namesto učinkovitejšega sistema novela ZZDej ustvarja dodatne stroške, več birokracije in manj fleksibilnosti pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe.
Novela ZZDej dodatno otežuje tudi delovanje najbolj kadrovsko podhranjenih področij, ki danes delujejo predvsem zaradi sodelovanja zunanjih izvajalcev. Omejevanje takšnih oblik sodelovanja brez ustreznih nadomestnih rešitev pomeni dodatno tveganje za stabilno izvajanje zdravstvenih storitev, predvsem na področjih, kjer je število specialistov omejeno in je sistem izrazito občutljiv na vsak posamezen odhod zdravnika.
Po oceni sindikata Fides je posebej problematično tudi dejstvo, da Ministrstvo za zdravje leto dni po sprejemu novele ZZDej še vedno ni pripravilo vseh ključnih podzakonskih aktov, potrebnih za njeno izvajanje. Sindikat Fides je ministrstvo ves čas opozarjal in pozival k pripravi jasnih usmeritev, saj izvajalci v razmerah pravne negotovosti ne morejo ustrezno uskladiti dovoljenj, organizacije dela in izvajanja dejavnosti.
Ob tem v sindikatu Fides opozarjajo tudi, da ministrstvo za zdravje leto dni po sprejemu novele še vedno ni zagotovilo vseh izvedbenih podlag za zakonito in enotno izvajanje sistema variabilnega nagrajevanja za povečan obseg dela. Ministrstvo je tako uvedlo številne prepovedi in omejitve, hkrati pa ni zagotovilo niti osnovnih izvedbenih podlag, ki bi javnim zdravstvenim zavodom omogočile učinkovitejšo organizacijo dela ter zakonito nagrajevanje zaposlenih za dodatne obremenitve.
V sindikatu Fides zato poudarjajo, da novela ZZDej ni prinesla spodbud za zaposlene, javne zdravstvene zavode ali paciente, temveč predvsem dodatne omejitve in administrativna bremena. Zato je nujno, da začne veljati interventni zakon za razvoj Slovenije, ki odpravlja najbolj škodljive in neizvedljive določbe novele ZZDej ter omogoča vsaj delno stabilizacijo razmer v javnem zdravstvenem sistemu.
Zaključek: Opozorila Fidesa se res potrjujejo, ker temeljijo na praksi, ne na ideologiji. Pacienti bodo res občutili posledice – daljše čakalne dobe, slabšo pokritost v regijah, izgubo izkušenih zdravnikov. Potrebujemo interventne popravke (kot predlaga Fides), več fleksibilnosti in končno resno reformo, ki temelji na spodbudah, motivaciji (incentivih), ne na prepovedih. Zdravstvo ni tovarna, kjer lahko z dekretom povečaš output – zdravniki in pacienti pač niso vijaki.
M. D.
