Pet reprezentativnih delodajalskih organizacij je včeraj javnosti poslalo sporočilo, da odločno nasprotujejo predlogu Zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo, ki je bil vložen v zakonodajni postopek v Državnem zboru RS.
Zakon bi, v primeru njegovega sprejema, onemogočil zagotavljanje varnega delovnega okolja in povzročil številna nova tveganja za posameznike, družbo in podjetja.
Delodajalske organizacije so svoje stališče k predlogu zakona v sredo naslovile na ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel, z njim pa so seznanile tudi gospodarskega ministra Matjaža Hana ter predstavnike zdravstvene stroke, predvsem s področja medicine dela. Razlogov za nasprotovanje predlogu zakona je (pre)več.
Predlog zakona bi neposredno ogrozil varno delovno okolje in povzročil številna nova tveganja za zdravje zaposlenih ter varnost celotne družbe.
Prav tako je predlog zakona v nasprotju s temeljnimi načeli varnosti in zdravja pri delu, saj omejuje možnosti nadzora nad prisotnostjo THC v telesu in s tem onemogoča pravočasno prepoznavo zmanjšanih psihofizičnih sposobnosti delavcev. Prisotnosti THC v telesu se po predlaganem zakonu ne bi smelo ugotavljati v okviru rednih zdravstvenih pregledov delavcev, s katerimi se preverja tveganja za varnost in zdravje pri delu in ki se izvajajo na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu.
Zdravstvena stroka opozarja na številne negativne posledice uživanja konoplje, med drugim na tesnobo, paranojo, depresijo, poslabšanje duševnih motenj, oslabljene motorične sposobnosti in oteženo zaznavanje. Če prisotnosti THC ne bi smeli ugotavljati pri rednih zdravstvenih pregledih, bi se posledice uživanja konoplje lahko napačno pripisale delovnemu okolju in posledično neupravičeno bremenile delodajalce.
V zvezi z omejeno osebno uporabo konoplje se odpira tudi vrsta vprašanj in nejasnosti, kot so odgovornost za delovne nesreče, odškodninska odgovornost ob poškodbah pri delu, nadomestila za bolniške odsotnosti in regresni zahtevki zdravstvene ter pokojninske blagajne.
Posebej problematična bi bila delovna mesta z visokim tveganjem, kot so zdravniki, reševalci, piloti, učitelji, delavci na višini, varnostniki in upravljalci težke mehanizacije in še bi lahko naštevali, kjer je varnost ključnega pomena in toleranca na prisotnost THC ničelna.
Poleg tega se številne storitvene dejavnosti izvajajo ob neposredni komunikaciji s potrošnikom, zato se na tem mestu upravičeno zastavlja vprašanje, kdo bi nosil odgovornost v vseh tistih primerih, ko delavec pod vplivom THC storitev potrošnikom ne bi izvedel skladno z določbami Zakona o varstvu potrošnikov, in še bi lahko naštevali …
V delodajalskih organizacijah predlagajo, naj se predlog zakona umakne iz nadaljnjega zakonodajnega postopka. Opozarjajo, da predlog Zakona o konoplji za osebno uporabo ogroža varnost na delovnih mestih, zdravje in življenja ljudi.
Pravica do varnega dela in družbenega okolja je veliko pomembnejša od pravice do uporabe konoplje. Pričakujejo, da bo Vlada RS k predlogu zakona podala negativno mnenje in predlagala njegov umik iz zakonodajnega postopka.
Pod izjavo in zahtevo so podpisani: Trgovinska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije
Predlog zakona so v državni zbor vložili predstavniki Gibanja Svoboda, podpirajo ga tudi v Levici. Tako pa so doslej ugotavljali zdravstveniki:
Poslovenjeno latinsko ime kanabis, tako kot poimenovanje konoplja, opredeljuje celo rastlino, z izrazom marihuana pa so mišljeni predvsem posušeni cvetovi, listi in manjši deli stebla ki jih najdemo na črnem trgu. Konoplja in marihuana tako nista različni rastlinski vrsti. To sta samo dve različni imeni za konopljo, vrsto cvetoče rastline v regiji Cannabaceae družina (Vir)
M. D.
