Zgodovinsko: Za zdravstvo dve milijardi evrov

V sredo je bil v državnem zboru potrjen zgodovinski predlog Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo in prvi zakon v 30 letih samostojne države, ki predvideva nujno potrebna vlaganja v zdravstveni sistem. Po predlogu vlade bo Slovenija v zdravstvo v naslednjih desetih letih vložila skoraj 2 milijardi evrov, povprečno po 200 milijonov letno. 

Sredstva bodo namenjena za obnovo zgradb, boj z epidemijo, zdravstvene storitve in zagotavljanje zdravstvenih kadrov. Za zaposlene bo to pomenilo boljše delovno okolje, za bolnike pa še bolj kakovostno in varno obravnavo v modernih prostorih.

Denar bo zagotovljen v proračunu, če bodo za investicije zagotovljena sredstva iz evropskih strukturnih skladov ali evropskega proračuna, pa se bo to preneslo v tiste okvirje.

V finančne okvire zdajšnjega zakona so namreč vključene tudi investicije tistih projektov, katerih financiranje je predvideno v okviru evropskega projekta REACT-EU (Pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope) in Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Vsakoletni načrt investicij bo pripravilo ministrstvo za zdravje, potrdila ga bo vlada. Največja teža je na ministrstvu, ki bo zagotovilo ločeno evidenco investicij v obnovo obstoječih in izgradnjo novih prostorov ter objektov in nakupa v ta namen potrebne medicinske opreme, vključno z investicijami za kadrovske, logistične, infrastrukturne in druge potrebe, za katere se zagotavljajo finančna sredstva s tem zakonom.

Dodaten denar v zdravstvo, zadnje tri vlade v to niso vlagale

Gre torej za dodaten denar v zdravstvo, poleg obstoječih investicij. Z zakonom so tako postavljeni novi okviri slovenskega zdravstva, ne samo z vidika infrastrukture in opreme, temveč tudi z vidika kadrov. Slovenija je namreč po številu zdravnikov na 1000 prebivalcev pod evropskim povprečjem, obenem pa smo doslej v zdravstvo vlagali bistveno manj kot druge primerljive evropske države.

Vse to je privedlo do 85 % iztrošenosti infrastrukture. Za primerjavo. V letu 2012 je bila odpisanost opreme v zdravstvu 67 %, v letu 2020 je to 85 %. Velika je tudi kadrovska podhranjenost zdravstva.

To pomeni, da v zdravstvo v zadnjih 8 letih država ni vlagala skorajda ničesar. Investicije v zdravstvo pa niso bile prioriteta zadnjih treh vlad (vlade Alenke Bratušek, Mira Cerarja in Marjana Šarca).

V 12 letih več RTV Sloveniji kot za bolnišnice

Še ena primerjava. V zadnjih 12 letih RTV Sloveniji iz državnega proračuna namenilo 2,5-krat več denarja kot za novogradnjo in prenovo slovenskih bolnišnic.

Za kaj bo šlo okoli 2 milijardi evrov?

Zakon določa investicije v vse ravni, in sicer v osnovno primarno zdravstvo in specializirane bolnišnice, vzpostavitev negovalnih bolnišnic in negovalnih domov v sklopu vzpostavitve sistema dolgotrajne oskrbe, specializacijo manjših splošnih bolnišnic ter vzpostavitev močnih regijskih bolnišnic.

Investicije so predvidene tudi v znanstveno-izobraževalne ustanove z namenom, da bi se saniral kadrovski manko na tem področju. Sledili so tudi predlogu Združenja slovenskih občin po zagotovitvi višjih finančnih sredstev za primarno zdravstvo (zdravstvene domove). Teh je v Sloveniji 62 in so eden od ključnih stebrov našega zdravstvenega sistema, a se v zadnjih letih vanje praktično ni vlagalo.

Z zakonom je vladajoča koalicija tem namenila dodanih 200 milijonov evrov.

Dodaten denar je zagotovljen za naslednje namene (novogradnje in podobno):

• Univerzitetna klinična centra Ljubljana in Maribor:                            763 milijonov evrov
• splošne bolnišnice, negovalne bolnišnice in negovalni domovi:           557 milijonov evrov
• specialne bolnišnice:                                                                      214 milijonov evrov
• psihiatrične bolnišnice:                                                                    50 milijonov evrov
• porodnišnice:                                                                                  26 milijonov evrov
• primarno zdravstvo:                                                                        50 milijonov evrov
• NLZOH in NIJZ:                                                                              33 milijonov evrov
• znanstveno-izobraževalne ustanove za enoviti magistrski študij medicine in dentalne medicine ter pripadajoče pedagoške in znanstveno-raziskovalne dejavnosti: 200 milijonov evrov
• druge znanstveno-izobraževalne ustanove na področju zdravstva:      50 milijonov evrov.

Kako so glasovali v državnem zboru?

Iz glasovanja poslancev in poslank v državnem zboru je razvidno, da so zakon in dodatne investicije v zdravstvu v celoti podprli v poslanskih skupinah: SDS, NSi, SMC, SNS, Nepovezani poslanci in Levica.

V LMŠ je za zakon glasovalo 7 poslancev in poslank, 2 poslancev v času glasovanja ni bilo na seji, 4 poslanci pa so bili na seji, vendar niso glasovali. Med njimi je bil tudi vodja poslanske skupine Brane Golubović.

V SD je za zakon glasovalo 5 poslancev, 2 poslancev ni bilo na seji, 4 so bili v dvorani, vendar niso glasovali. Med njimi je bil tudi vodja poslanske skupine Matjaž Han.

V SAB je bila ena poslanka odsotna, ostali 4 pa so bili v dvorani, vendar niso glasovali. Med njimi je bila tudi Alenka Bratušek, celo nekdanja začasna ministrica za zdravje in predsednica vlade, ki za zdravstvo ni naredila nič, o zdravstvu pa zelo rada govori.

V stranki DeSUS sta 2 poslanca glasovala za, 1 proti, 1 pa je bil odsoten (Franc Jurša, ki je že nekaj časa odsoten zaradi bolezni).

Dveh poslancev narodnostnih skupnosti ni bilo na seji.

Poimensko glasovanje je bilo naslednje:

Nova Slovenija – krščanski demokrati – NSi

Stranka modernega centra – SMC

Slovenska nacionalna stranka – SNS

Lista Marjana Šarca – LMŠ

Socialni demokrati – SD

Levica

Stranka Alenke Bratušek – SAB

Demokratična stranka upokojencev Slovenije – DeSUS

Poslanca narodnostne skupnosti

Nepovezani poslanci

J. M.