V Sloveniji se je lani po začasnih podatkih rodilo 16.769 otrok ali skoraj pet odstotkov manj kot leto prej in najmanj v 50-letnem obdobju od leta 1973 do 2023. Največ rojstev v tem 50-letnem obdobju je bilo leta 1979, ko jih je bilo malenkost več kot 30.600.
Leta 2022 se je rodilo 9051 dečkov in 8576 deklic. Deklic je bilo torej 475 manj kot dečkov, kar pa po navedbah statistikov ni nič nenavadnega. Dolgoletno povprečje namreč kaže, da se pri nas rodi šest odstotkov več dečkov kot deklic.
Čedalje več žensk odločitev za materinstvo odlaga v poznejša leta. Tako so bile ob rojstvu otroka leta 2002 povprečno stare 28,8 leta, leta 2022 pa 31,1 leta.
Iz statistike je razvidno, da je družin brez otrok vse več. Ob popisu prebivalstva leta 1981 jih je bilo 21 odstotkov, 40 let kasneje pa 30 odstotkov. Hkrati pada delež družin z najmanj tremi otroki. Leta 1981 jih je bilo deset odstotkov, 40 let kasneje pa šest odstotkov.
Kljub omenjenim alarmantnim številkam se je vlada Roberta Goloba takoj po prihodu na oblast odločila, da bo ukinila urad za demografijo, ki ga je ustanovila prejšnja vlada in katerega naloga je bila voditi enotno politiko za povečevanje rojstev.
A. V.
