Danes je začel veljati t. i. mega protikorona zakon, to je prvi paket ukrepov za prebivalstvo in gospodarstvo, ki ga je pripravila ekipa strokovnjakov pod vodstvom dr. Mateja Lahovnika, nato pa potrdila vlada. Česar podobnega doslej še ni bilo.
Državni zbor je zakon potrdil 2. aprila, pri tem so nekateri poslanci zdajšnjih opozicijskih strank zelo zavlačevali. Tudi pravniki so sprva dejali, da bo zakon lahko začel veljati naslednji dan po potrditvi v državnem zboru, nato so si čez noč premislili.
Edini, ki je poleg vladajočih strank (SDS, SMC, NSi in DeSUS) razumel stanje, v katerem se je čez noč znašla Slovenija, je bil Državni svet RS (pod vodstvom Alojza Kovšce), ki se je odrekel vlaganju veta na zakone, ki bodo sprejeti za odpravo posledic epidemije v teh težkih časih.
Kakorkoli, zakon je danes začel veljati. V njem je nekaj pomanjkljivosti, kar pa vlada že odpravlja s pripravo drugega paketa ukrepov, zakona, ki bo na seji obravnavan prav danes.
Prvi t. i. mega paket je vreden okoli 3 milijarde evrov, ukrepi bodo veljali od razglasitve epidemije, to je od 13. marca, pa do konca maja, z možnostjo podaljšanja za en mesec. Če se bodo stvari spremenile, pa bo vlada lahko čas tudi skrajšala.
Podjetjem, ki so zaradi zmanjšanja obsega dela kot posledice epidemije poslala zaposlene na čakanje ali jih še bodo, bo država priskočila na pomoč tako, da bo namesto njih poravnala nadomestila plač za te delavce ter tudi socialne prispevke.
Zaposleni, ki so zaradi epidemije na čakanju, bodo prejeli 80 odstotkov plače, velja za vse enako.
Država bo v aprilu in maju poravnala tudi prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene v zasebnem sektorju, ki v času epidemije delajo. V obeh primerih so izjema banke in zavarovalnice.
Zakon predvideva izplačilo kriznega dodatka za nadpovprečno izpostavljene v boju z epidemijo. Dodatek bo 200 evrov, velja za vse zaposlene.
Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica.
Samozaposleni, verski uslužbenci in kmetje bodo prejeli pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, in sicer 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj. Aprila in maja pa jim ne bo treba plačati socialnih prispevkov.
Upokojenci s pokojninami do 700 evrov bodo prejeli enkratni solidarnostni dodatek, ki se bo odvisno od višine pokojnine gibal med 130 in 300 evrov. Izplačilo bo pri aprilski pokojnini.
Vsi redni študenti in prejemniki denarne socialne pomoči bodo do 30. aprila prejeli po 150 evrov.
Če študentom zaradi posledic krize ne bo uspelo izpolniti študijskih obveznosti, se jim bo status prenesel na naslednje študijsko leto.
Podjetnikom in podjetjem ni treba plačati akontacije dohodnine oz. davka od dohodkov pravnih oseb.
Znižuje se katastrski dohodek, predvidenih je še več ukrepov za pomoč kmetom. Med drugim je za čas trajanja nezmožnosti za delo zaradi potrjene okužbe s koronavirusom mogočena finančna pomoč nosilcem in članom kmetij ali drugim fizičnim osebam, ki so pokojninsko zavarovani kot kmet. Višina finančne pomoči je do 80 odstotkov minimalne plače v državi, to je okoli 700 evrov.
Država bo jamčila za obveznosti kreditojemalcev, ki jim bo zaradi epidemije odobren enoletni odlog plačevanja posojil po interventnem zakonu, ki velja že od konca marca.
Plače vseh funkcionarjev bodo v času epidemije za 30 odstotkov nižje. To so predsedniki države, vlade, ministri, poslanci in podobno. Znižanje plač pa ne velja za župane. Ne velja niti za sodnike, ki so se že pred tem izvzeli iz plač javnega sektorja. Predsednik vlade Janez Janša jih je sicer pozval, naj se pridružijo znižanju plač, vendar so to odklonili.
30-odstotno znižanje plač v času epidemije ne velja niti za poslance v Evropskem parlamentu, pri tem sta se Romana Tomc in dr. Milan Zver že odrekla 30 odstotkom plače v dobro Slovenije. Ostali evropski poslanci tega po doslej znanih javnih podatkih še niso storili.
Javnih storitev, ki se v času epidemije ne izvajajo, denimo varstvo otrok oziroma vrtca, ne bo treba plačati.
Z zakonom so dobili nekaj dodatnih pooblastil tudi policisti, cilj je zagotovitev spoštovanja sprejetih ukrepov za zajezitev širjenja virusa. Med drugim policisti lahko v tem času tudi postavljajo cestne blokade in začasno omejujejo gibanje oseb.
Vlada je že pred tem poskrbela tudi za okoli 20 odstotkov nižje račune za električno energijo, saj se je odpovedala omrežnini. Računi za marec v gospodinjstva že prihajajo, zneski so nižji.
Bistveno nižje so tudi cene pogonskih goriv in naftnih derivatov, ne samo zaradi cenejše surove nafte na svetovnih trgih, pač pa tudi zaradi nižjih trošarinskih davkov. Za primer, trenutna cena za liter bencina in nafte je 1 evrov. Česar takšnega v Sloveniji že dolgo nismo imeli.
Vladni predsednik Janez Janša je takoj po imenovanju, ki je bilo 13. marca 2020, k sodelovanju povabil ekonomista dr. Mateja Lahovnika. Slednji je nato po dogovoru s predsednikom vlade sestavil svetovalno skupino, v kateri so strokovnjaki vseh političnih barv ali nazorov. Skupina je nato pripravila prvi protikoronski sveženj, potrdili sta ga vlada in državni zbor.
Skupini sta se v zadnjih dneh pridružila še dva slovenska strokovnjaka, ki delata v tujini, med njimi tudi znani dr. Egon Zakrajšek iz Ameriške centralne banke.
Skupina je tako po predhodnih poročilih petih skupin, ki so jih vodili ministri, pripravila tudi drugi paket, z obravnavo katerega bo danes začela vlada. Sprejet naj bi bil do 30. aprila, če le opozicijski poslanci iz vrst SD, LMŠ, Levica in SAB v državnem zboru nato ne bodo (spet) namerno zavlačevali.
J. M.
