Prejeli smo še eno pismo ogorčenih staršev, natančneje, mamice 13-mesečnega Matije, ki je v varstvu v črnomaljskem vrtcu, enoti na Majerju. Pismo je srce parajoče za vsakega od staršev, starih staršev in vseh, ki ljubijo otroke. Objavljamo ga v celoti.
To je Matija. Je moj sin, moj drugi otrok. Ima 13 mesecev.
Je živahen in zdrav fantek, ki rad raziskuje, pleše, posluša glasbo, se igra z avtomobilčki, ki jih noče deliti s sestrico in se najrajši od vsega stiska k mamici.
Čisto povprečen enoletnik, bi se reklo.
Kot vsaka mama v 21. stoletju se tudi jaz trudim, da mu zagotovim najboljše, kar lahko. Trudim se z domačo, zdravo hrano, berem knjige o vzgoji, razvoju otrok in se veliko ukvarjam z njim.
Imam to srečo, da me je po končani porodniški čakala služba v domačem kraju. Malo manj srečna sem, da je moral zaradi tega Matija v vrtec. Zelo nesrečna pa sem, da mora v vrtec na Majer, kamor je lansko šolsko leto hodila že njegova sestrica Hana. (jezni-starsi-kako-je-mogoce-da-vrtec-deluje-v-improviziranih-zabojnikih)
Predstavljajte si, da je Matija Vaš otrok. Tega otroka lahko imenujemo tudi Julija, Kiana, Zala, Luka ali Aleks. To so samo nekatera imena izmed 30 otrok, ki letos dejansko obiskujejo vrtec na Majerju.
Enoletnik, ki je ravno dobro shodil, ki se ponoči še vedno zbuja za dojenje, ki potrebuje mamico več ur na dan. In Vi ga morate oddati v vrtec. Naredi se Vam cmok v grlu, kajne? Kaj pa, če ga morate peljati v vrtec na Majerju? Vrtec, ki ne izpolnjuje minimalnih pogojev glede varnosti, ki je nastanjen v zabojniku. Vrtec, ki nima zunanjih igral, ima majhna okna, malo svetlobe, majhno igralnico. V tem vrtcu se ne more kvalitetno gibati, ker nima primerne terase, igralnica je majhna in dotrajana. In kako se počutite zdaj, ko premišljujete, da Matijo pustite v takem vrtcu?
Vam bi bilo težko pri srcu, ko bi ga zjutraj nosili še zaspanega iz avta, njegov pogled pa se ustavi na črnomaljski sramoti, hiši duhov, polni razbitih oken, grafitov in strašljivega videza na Majerju? Preden ga prinesete do vhoda v vrtec, se pogled ustavi še na risbi fantka z medvedkom, iz katerega se lušči barva in ponazarja, kakšen odnos ima občina do najmlajših. Nikakršen.
K sreči se neprijetni občutki omehčajo, ko otroka oddam v igralnico. V roke zlate Ivanke ali Vesne, ki ga sprejmeta z nasmehom in toplim objemom. Ne vem, od kod črpata energijo in optimizem za delo v takih pogojih. Vem, da Matija ne gleda skozi moje oči. Da ne vidi okolice tako kritično, kot jaz, čuti pa človeško toplino svojih vzgojiteljic. Ampak ker sama delujem z željo, da svojemu otroku omogočim najboljše, so minimalni standardi zame premalo. Vrtec na Majerju pa ne izpolnjuje niti minimalnih standardov! Stranišče je zanemarjeno, kontejner dotrajan, igralnih površin je desetkrat premalo glede na število otrok, terase nimajo, zato skoraj ne hodijo ven.
Vrtec je po ugotovitvi šolskega inšpektorja zaveden kot začasna rešitev, dokler se ne izgradi nov vrtec. Tako stanje traja že 20 let in ne bi smel biti več odprt. Že dvajset let starši s cmokom v grlu nosijo svoje najmlajše, najbolj občutljive otroke po tej poti. Vsak dan. In če so ti starši vsaj malo podobni meni, si mislijo, kako nedopustno je tako stanje!
Občinski veljaki obljubljajo, da bo nov vrtec odprt septembra 2019, čez manj kot dve leti. Če podrobno pogledamo plan za izgradnjo (slika), je napisan zelo “na knap” in s popolnoma nerealnim časovnim okvirjem. V decembru 2017 naj bi na občinskem svetu glasovali o DIIP in ga sprejeli, januarja pa glasovali že o javno-zasebnem partnerstvu za izgradnjo vrtca. No, na občinskem svetu decembra 2017 o tej točki niso razpravljali. Zakaj? Ne vem. Torej se je izvedba projekta zamaknila že za en mesec, pa gre komaj za drugo postavko v seriji mnogih, ki vodijo do izgradnje vrtca. Glede na začetek izvedbe in zamudo že pri najenostavnejših korakih sem prepričana, da vrtca ne bo do leta 2019!
In starši bomo nosili svoje zaspane otroke po zanemarjenem Majerju še nekaj let, čeprav vrtec že od 1. decembra 2017 deluje nelegalno.
Tega si naši otroci ne zaslužijo in starši ne bomo več prenašali takega odnosa občine do najmlajših! Vrtec mora postati prva točka na vseh občinskih svetih in bi se moral zgraditi že 15 let nazaj. Zahtevamo takojšnje ukrepanje in premik iz mrtve točke. Ti otroci so naša prihodnost in zaslužijo si mnogo več, kot minimalne standarde.
Urška Šavli
