Nataša Pirc Musar je danes s svojo na hitro sklicano izjavo, da zaključuje pogovore in v prvem krogu ne bo predlagala nikogar za mandatarja, jasno pokazala, kaj je njena prioriteta. Namesto da bi omogočila proces in predlagala kandidata, se je umaknila in prepustila vse v drugi krog. Ponovno je potrdila, da ni predsednica vseh državljanov.
Rezultat? Podaljševanje praznega prostora (vakuuma), ki ga plačujemo vsi.
Pirc Musarjeva tako tudi po več kot mesec dni po volitvah raje aktivno zavira tistega, kar se zdi realna pot do nove vlade – desnosredinske koalicije.
Slovenija pa potrebuje hitro rešitev, ker:
- Golobova vlada v odstopu ne more sprejemati strateških odločitev (NATO, EU fondi, varnost, gospodarstvo). Še tisto, kar bi lahko in bi morali, ne delajo.
- Vsak dan brez stabilne oblasti pomeni višje stroške, manj učinkovitosti in več negotovosti za ljudi.
- V geopolitično napetem času si ne moremo privoščiti mesecev političnega cirkusa.
V vsem tem Pirc Musarjeva deluje kot nekdo, ki stoji in deli rdeče kartone. Ampak, predsednica republike ni sodnica morale – je posrednik, moderator ali sprovajalec procesa (facilitator) ustavnega procesa. Če ji je politika tako gnusna, naj se umakne iz nje, ne pa da jo blokira iz urada.
Kritika brez olepševanja
Ta poteza objektivno pomaga levici (Svoboda, SD, Levica), ki nima večine in raje vidi dolgotrajno krizo kot Janševo četrto vlado. Pirc Musarjeva pa namesto, da bi pospešila prehod oblasti, ga upočasnjuje. S tem zgolj podaljšuje agonije na račun države in njenih državljanov.
Predsednica mora v danem trenutku opraviti svojo tehnično vlogo brez dodatnih filtrov, in Slovenija mora čim prej dobiti vlado – hitro in brez nepotrebnih dram.
Država ni oder za predsedniške predstave. Potrebuje delujoče institucije.
Adriana H. Lamše
