Veljati je začela novela Zakona o tujcih, ki zaostruje pogoje za bivanje tujcev v Sloveniji. Državni zbor je zakon sprejel konec marca, z njim je uvedel pojem kompleksne krize, določa tudi nova pravila za vlagatelje prošnje za azil.
Po novem bodo policisti namero tujca za vložitev prošnje za mednarodno zaščito (azil) zavrgli, razen, če ne bi med preverjanjem zaznali sistemskih pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v državi, v katero ga vračajo.
Z razglasitvijo kompleksne krize pa bo ob spremenjenih migracijskih razmerah mogoče začasno prenehati uporabljati določila zakona o mednarodni zaščiti in tako omejiti dostop do azila. Takšno krizo bi lahko državni zbor razglasil z najmanj 46 glasovi.
Rešitve po zagotovilih ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa natančno sledijo odločbi Ustavnega sodišča RS izpred dveh let, ki je ugotovilo neustavnost določb 10.b člena zakona o tujcih in razveljavilo možnost zavračanja tujcev brez individualne obravnave.
Z rešitvami se sicer ne strinjajo v migrantom naklonjenih nevladnih organizacijah. Po njihovem je uvedba pojma kompleksne krize v nasprotju z mednarodno konvencijo o pravicah beguncev, ki pravi, da ima vsakdo pravico zaprositi za mednarodno zaščito, kršeno bi bilo tudi načelo nevračanja. Napovedujejo, da bo zakon treba ponovno preizkusiti pred ustavnim sodiščem.
Zaostreni pogoji za bivanje tujcev v Sloveniji in združitev družine
Zakon prinaša še nekaj novosti, predvsem v smeri zaostrovanja pogojev za bivanje tujcev v Sloveniji. Tako med drugim uvaja zahtevo po znanju slovenskega jezika, in sicer na osnovni ravni za tujca, ki prvič vstopa v državo, in na ravni A2 za tiste tujce, ki v Sloveniji že prebivajo več let. Določbe, ki se nanašajo na pogoj znanja slovenskega jezika, se bodo sicer začele uporabljati dve leti od uveljavitve novele.
Poleg tega se zaostrujejo pogoji za združitev družine. Po novem bodo tujci to pravico lahko uveljavljali po dveh letih prebivanja v Sloveniji, medtem ko so to doslej lahko storili po enem letu. Prav tako se pri izkazovanju zadostnih sredstev za preživljanje iz teh sredstev izloča povračilo stroškov v zvezi z delom. Tudi te rešitve so naletele na ostre kritike nevladnih organizacij, tistih, ki delujejo pod okriljem Sorosu naklonjenih strank v Sloveniji.
M. D.
