V sojenju Mirku Pilingerju in Dejanu Novaku, obtoženima umora Sabostjana Kovačiča jeseni 2022 oz. pomoči pri tem, je sodišče danes navzkrižno zaslišalo izvedence, katerih pogledi se razlikujejo v tem, ali je Pilinger lahko streljal na Kovačiča. Tudi po zaslišanju izvedenci mnenja niso spremenili. V petek so predvidene zaključne besede, poroča STA.
Pilingerju in Novaku obtožnica očita, da sta 3. septembra 2022 po večerni zabavi v romskem naselju Brezje pri Novem mestu z audijem zapeljala pred avtomobil znamke Seat, v katerem je bil skupaj s še nekaterimi Kovačič, in ga zablokirala. Nato naj bi Pilinger stopil ven in začel streljati, pri čemer je bil smrtno zadet 22-letni Kovačič.
Po ugotovitvah sodnega izvedenca Franca Sabliča naj bi Kovačiča, ki je sedel desno zadaj, v glavo usodno zadel strel iz avtomatske puške kalašnikov, pri čemer naj bi strelec stal na sprednji desni strani seata, gledano v smeri vožnje. Približno tam so policisti našli tudi tulec, ki je pripadal omenjeni vojaški puški.
A se je na sojenju zapletlo, ker so preiskovalci na omenjenem tulcu poleg drugih delcev streljanja našli tudi živo srebro, ki pa ga niso našli na nobenih od drugih sledi streljanja, niti tistih, ki so jih našli v Pilingerjevem porscheju, kamor se je usedel neposredno po dogodku.
Obramba zato meni, da Pilinger v rokah ni mogel imeti kalašnikove in tako tudi ni mogel ubiti Kovačiča. Slednje je dokazovala z mnenjem hrvaškega sodnega izvedenca Vojina Maštruka, ki ga je sodišče danes tudi zaslišalo. Povedal je, da je imel tulec, ki so ga našli na tleh, netilno kapico, ki temelji na živem srebru, in v kolikor bi Pilinger streljal z avtomatsko puško, iz katere je bil izstreljen omenjeni naboj, bi se živo srebro posredno pojavilo tudi na volanu njegovega avtomobila. Tega pa tam niso našli. Našli so le delce, ki pripadajo nabojem, katerih netilke temeljijo na sinoksidu in nimajo živega srebra.
Maštruka je nato sodišče soočilo s Sabličem in Ester Ceket iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija, ki je v preiskavi analizirala delce streljanja. Oba sta povedala, da živega srebra praktično nikoli ni mogoče najti v sledeh streljanja zunaj naboja, saj ob eksploziji izpari. Ob eksploziji namreč v naboju nastane temperatura od 3000 do 4000 stopinj Celzija, medtem ko ima živo srebro vrelišče že pri nekaj manj kot 357 stopinjah Celzija. “Tako je morda lahko nekaj delcev živega srebra še mogoče najti v samem naboju, ne pa v delcih zunaj njega,” je povedal Sablič.
S tem se Maštruko ni strinjal in je zatrdil, da je mogoče v svetovni literaturi najti tudi primere, ko so živo srebro po streljanju zlahka našli tudi zunaj naboja. Ceket je na to odgovorila, da se je to v njeni dolgoletni praksi zgodilo le enkrat ali dvakrat, Sablič pa je dodal, da se v času, ko je še sam vodil laboratorij, to ni zgodilo nikoli.
Sicer pa po Sabličevi oceni najdeni tulec niti ni tako pomemben, saj so bili iz puške izstreljeni še drugi streli, kjer tulcev niso našli. “Pomembno je le, da so na volanu Pilingerjevega avtomobila našli delca antimon in kositer. Oba omenjena delca so našli tudi na zunanji strani seata na mestu, kjer je stal strelec. Iz tega je mogoče zaključiti, da je strelec vozil Pilingerjev avtomobil,” je povedal. Maštruko je temu oporekal z besedami, da imata “kositer in antimon najmanjšo dokazno vrednost”.
Zaradi različnih mnenj izvedencev je Pilingerjev odvetnik Adam Molan danes predlagal, naj sodišče naroči še eno izvedensko mnenje, a je sodni senat to zavrnil. Po besedah sodnice Mojce Hode novi dokazi niso potrebni, saj je dejansko stanje dovolj dobro razjasnjeno.
V petek v zadevi sledijo zaključne besede, še prej pa bo svoj zagovor podal Pilinger, ki se je do zdaj branil z molkom. Nato bo najverjetneje sledila sodba.
A. V., STA
