Statistični urad Republike Slovenije je danes objavil, da je konsolidirani bruto dolg države na koncu drugega letošnjega četrtletja znašal 80 % bruto domačega proizvoda (BDP). Dolg v Sloveniji je nižji, kot je povprečje v evro območju, in se bo še naprej zniževal.
Zvišanju dolga v času epidemije se nismo mogli izogniti, saj je vlada – tako kot tudi druge države – intenzivno financirala ukrepe za obvladovanje epidemije.
Primanjkljaj in dolg države sta povezana predvsem z ukrepi države za omilitev posledic epidemije covida-19. Vlada je letos preko državnega proračuna intenzivno financirala ukrepe za obvladovanje epidemije, kljub temu pa je v obdobju zaostrenih epidemioloških razmer Slovenija svojo zadolženost v razmerju do BDP povečala za manj od povprečja držav evro območja in EU.
Pomembno je tudi bistveno znižanje obresti dolga
Obrestni izdatki za servisiranje dolga državnega proračuna so v letu 2020 znašali 1,7 % BDP, kar je za več kot 300 milijonov evrov nižje v primerjavi z letom 2014, ko so ti znašali 2,9 % BDP.
Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj v jesenski napovedi za letos napoveduje gospodarsko rast v višini 6,1 %. Hkrati se bo po tej napovedi krepilo tudi zaposlovanje – v letu 2022 se bo okrepilo za 1,5 %, v 2023 pa za 1,2 %.
Trošenje gospodinjstev po rahljanju omejitvenih ukrepov občutno okrepljeno
Na finančnem ministrstvu so ob tem podatkih zapisali, da jih veseli, da se je nagnjenost gospodinjstev k trošenju ob postopnem rahljanju omejitvenih ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 in ob nadaljnji rasti bruto razpoložljivega dohodka občutno okrepila.
Zapisali so, da bo vlada s pospešenimi investicijami še naprej dajala poudarek okrevanju in odpornosti gospodarstva, za katerega so poleg domačih zagotovljena tudi evropska sredstva.
M. D.
