Iztekajoči se teden je bil v znamenju davkov. Pomembna dogodka sta se zgodila v četrtek, zato ta dan lahko označimo za črni četrtek. Najprej so odstavili državno sekretarko, ki je javno razkrila, kar so želeli v vladi Marjana Šarca državljanom prikriti, nato so poslanci vladajočih strank (že tretjič zapored) zavrnili predlog za nižji davek na dodano vrednost, ki najbolj prizadene prav tiste z najnižjimi dohodki.
Vlada pod vodstvom Marjana Šarca je v četrtek odstavila državno sekretarko Matejo Vraničar Erman. Razlog za to je bil v tem, da se ni strinjala z nameravano uvedbo davka na nepremičnine, po katerem bo vsak državljan za nepremičnine plačal okoli 20 odstotkov več davka, kot ga plačuje zdaj.
Šarčevi nameravajo z nepremičninskim davkom, ki ga bodo uvedli s 1. januarjem 2020, zbrati za 100 milijonov evrov več davkov.
Ker je Vraničar Ermanova to tudi javno razkrila, so jo odstavili z mesta državne sekretarke. V vladi so uvedbo novega nepremičninskega davka želeli prikazati, kot da ne bo imel nobenih finančnih posledic za državljane.
Nato zavrnili še nižji DDV
Prav v četrtek pa so poslanci iz vrst vladajočih strank (LMŠ, SMC, SD, DeSUS, SAB in Levica) zavrnili predlog o znižanju davka na dodano vrednost (DDV), ki ga plačujemo vsi državljani. S tem so državljanom in podjetjem vzeli 580 milijonov evrov iz naslova davkov, ki jih plačujemo ob vsakem nakupu blaga in storitev.
Poslanci vladnih strank so namreč zavrnili predlog, da se DDV zniža, zavrnili so tudi predlog, da bi na otroška oblačila in obutev, gasilsko opremo ter osnovne življenjske izdelke plačevali 5-odstotni DDV in ne 9,5-odstotnega, kot smo to primorani plačevati zdaj.
Trenutni stopnji DDV sta dve: za storitve velja 22-odstotni davek, za ostale izdelke 9,5 odstotka. Tako je od sredine leta 2013, ko je tedanja vlada pod vodstvom Alenke Bratušek stopnje davka dvignila kot ukrep zaradi posledic finančne krize (iz 20 na 22 in iz 8,5 na 9,5 odstotka).
Višji davki iz naslova DDV so bili leta 2013 predvideni kot začasen ukrep, nato pa je prejšnja koalicija na predlog vlade Mira Cerarja leta 2015 sprejela sklep, da te stopnje postanejo trajne.
V poslanski skupini SDS so nato kar trikrat predlagali sklep, da se stopnje davka znižajo na raven, kot so bile pred sredino leta 2013, tj. na 20 in 8,5 odstotka.
V vladajočih strankah so to zavrnili: prvič decembra 2017, drugič februarja 2018 in tretjič 25. oktobra 2018.
V SDS so dodatno predlagali, da se uvede še ena znižana stopnja DDV, in sicer v višini 5 odstotkov. Ta bi med drugim veljala za otroška oblačila in obutev, gasilsko opremo ter osnovne življenjske izdelke. Tudi to so vladajoči zavrnili.
SDS so v zahtevi po znižanih davčnih stopnjah in uvedbi tretje stopnje podprli le poslanci iz vrst NSi in SNS.
V LMŠ, SMC, SD, DeSUS, SAB in Levici so nižje davke zavrnili. Predstavnik stranke DeSUS, Robert Polnar, je celo dejal, da »kdor podpira politiko nizkih davkov, ogroža sedanjost in prihodnost, svojo in svojih otrok«. Predlog o nižjih davkih je pred tem zavrnila tudi vlada in sporočila, da »trenutni proračunski položaj Sloveniji ne daje možnosti znižanja stopenj DDV brez hkratnih ukrepov na prihodkovni ali na odhodkovni strani«.
Državljani in podjetja letno plačamo 3,8 milijarde evrov davka na dodano vrednost. Ta davek je tudi najzajetnejši davčni vir.
Če bi vladajoči znižali davčne stopnje in uvedli tretjo nižjo stopnjo, se bi letno v blagajno nateklo za okoli 580 milijonov evrov manj. Toliko pa bi prihranili tisti, ki to plačujemo.
Prišlo bi do razbremenitve državljanov, predvsem tiste z najnižjimi dohodki. DDV je namreč regresiven oziroma nesocialne davek, ki najbolj prizadene prav tiste z najnižjimi prihodki, saj ga ti glede na svoje prihodke plačajo največ.
J. M.
