V zadnjem času je v Sloveniji zaznan trend porasta števila nezakonitih prehodov, ki pa je manjši od pričakovanega. Opazno je močno zmanjšanje števila državljanov Pakistana in predvsem Maroka med ilegalnimi migranti. Največ je bilo obravnavanih državljanov Afganistana. Migrantske poti pa se preusmerjajo.
Največ ilegalnih prehodov je obravnavala Policijska uprava (PU) Koper, in sicer polovico vseh. Nedovoljene migracije se očitno preusmerjajo, saj se je obseg povečal na PU Maribor in močno zmanjšal na območju PU Novo mesto in predvsem PU Ljubljana.
Policija je v poročilo o migracijah do 31. avgusta letos zapisala, da se število tistih migrantov, ki izrazijo namero podaje prošnje za mednarodno zaščito (azil), znižalo, vendar pa je že opazno, da se to spreminja, število namer se je v zadnjem obdobju namreč močno povečalo. Pri tem se kaže povezava s strukturo ilegalnih migrantov po državljanstvu, kar pa ne velja za državljane Pakistana. Policija sicer navaja, da tisti, ki izrazijo namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, po nastanitvi v azilnih kapacitetah največkrat nadaljujejo pot v svoje dejanske ciljne države.
Brežiški župan Ivan Molan pa je intervjuju, objavljenem prejšnji teden v Demokraciji, o migrantih med drugim povedal:
“V zadnjem obdobju opažamo bistveno več ilegalnih prehodov, iz različnih držav. Kolikor imamo informacije, jih Hrvaška ponovno kar precej spušča naprej, nekaterim celo svetujejo, naj zaprosijo za azil v Sloveniji, samo da bodo ostali tukaj.”
Letos skoraj prepolovljeno število nezakonitih migrantov
V obdobju od 1. januarja 2021 do 31. avgusta 2021 je bilo obravnavanih 5833 ilegalnih prehodov državne meje, lani 10.306 ilegalnih prehodov. Število ilegalnih prehodov se je zmanjšalo za 43,4 % od predhodnega leta. Največ je bilo državljanov Afganistana, Pakistana in Bangladeša, ki predstavljajo več kot polovico vseh. Močno se je zmanjšalo predvsem število državljanov Pakistana in Maroka.
Do 31. avgusta je namero podaje prošnje za azil izrazilo 2632 prijetih (45 % vseh), kar je bilo za desetino manj kot lani. Število se je zmanjšalo predvsem zaradi zmanjšanja števila državljanov Maroka in Alžirije.
Slovenski policisti so tujim varnostnim organom izročili (vrnili) 2664 tujcev. Največ je bilo izročenih na meji s Hrvaško, in sicer državljanov Pakistana.
Tuji varnostni organi pa so v Slovenijo vrnili 109 oseb (od tega 23 slovenskih državljanov). Lani so jih v Slovenijo vrnili kar 900.
Kako je v tujini
Po poročanju bosanskega spletnega medija klix.ba je na območju Bihaća okoli 4000 migrantov, večina jih je nameščenih v migrantskih centrih, začeli so tudi s prvimi cepljenji migrantov proti covidu-19.
Migrantska kriza se je sicer v zadnjem času preselila na območje med Belorusijo in Poljsko ter Litvo, kjer beloruski diktator Aleksandar Lukašenko migrante izrablja za grožnjo in izsiljevanje EU.
Aktivnosti slovenskega ministrstva za notranje zadeve
Slovenski minister za notranje zadeve Aleš Hojs je ob obisku vlade v Savinski regiji v tem tednu dejal, da je na celotnem območju slovensko-hrvaške državne meje je videonadzorni sistem, ki pokriva najbolj kritične točke. Hrvaški mediji pa so poročali, da je napovedal tudi nove ukrepe na meji (med drugim tudi dodatne ovire).
V tem tednu je bila v Celju tudi skupna seja slovenske in madžarske vlade. Ob robu srečanja predsednikov vlad Slovenije in Madžarske se je minister Hojs srečal z madžarskim kolegom dr. Sándorjem Pintérjem. Osrednja pozornost njunega pogovora je bila namenjena aktualnim razmeram na področju varnosti in migracij. Glavna tema pogovora so bile migracije. Glede Afganistana sta izpostavila pomen enotnosti držav članic EU, ki se odraža tudi v soglasno sprejeti izjavi notranjih ministrov konec avgusta. Govorila sta tudi o migracijskih pritiskih na južno mejo EU.
Ministra sta se strinjala, da je nujno preprečiti nenadne množične migracijske tokove v EU in pritisk na zunanje meje EU. “To lahko storimo le z ustrezno pripravljenostjo, obenem pa moramo biti previdni pri podajanju izjav, ki bi lahko predstavljale vzpodbude za nezakonite migracije,” je dejal Hojs.
Ob tej priložnosti se je minister Hojs zahvalil za pomoč Madžarske in njihovih policistov pri varovanju slovensko-hrvaške meje.
Državni sekretar Franc Kangler z delegacijo pa se je v Sarajevu srečal z ministrom za varnost Bosne in Hercegovine Selmom Cikotićem. Glavne teme pogovora so bile krepitev sodelovanja in izmenjave informacij na področju migracij, krepitev dvostranskega in regionalnega policijskega sodelovanja ter aktivnosti v okviru prioritet sodelovanja z Zahodnim Balkanom na področju notranjih zadev med predsedovanjem Slovenije Svetu EU.
Sodelovanje z Zahodnim Balkanom je namreč ena izmed prioritet delovanja Slovenije in njenega predsedovanja Svetu EU. Kangler je dejal, so odnosi med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino dobri in tradicionalno prijateljski. Medsebojno dobro sodelovanje in zaupanje pa sta zelo pomembna tudi pri aktivnostih za učinkovito upravljanje z migracijami.
Med ključnimi izzivi v regiji na tem področju še vedno ostajajo nespoštovanje sporazumov o vračanju in ponovnem sprejemu, nezmožnost vračanja v države izvora oziroma tranzita, tihotapljenje migrantov in povečano delovanje organiziranih kriminalnih združb, pa tudi pomanjkanje politične volje za naslavljanje izzivov in proaktivno upravljanje migracij.
S Kanglerjem so v Sarajevo odpotovali tudi slovenski strokovnjaki za za identifikacijo in varnostno preverjanje migrantov.
Glede Afganistana je Kangler dejal, da je ključno, “da še naprej skrbimo za visoko stopnjo varnosti, zato moramo intenzivno spremljati razmere v Afganistanu, ki lahko vplivajo na varnostne razmere v EU in regiji, zlasti na področju terorizma in organiziranega kriminala”.
Migracijski tokovi do 31. avgusta 2021
J. M.
