Z novim letom se je končalo drugo slovensko predsedovanje Svetu EU. Bilo je izredno uspešno, o tem pričajo številne čestitke najvidnejših evropskih voditeljev, ne glede na politično naravnanost, v kar se lahko prepriča vsak že prek ogledov na družbenih omrežjih. V času predsedovanja je bilo ustvarjenih tudi mnogo priložnosti za sodelovanje in povezovanje.
Ključni temi, ki sta odmevali in sta za Slovenijo in celotno EU izredno pomembni, pa sta dosežen dogovor o skupni migracijski in azilni politiki EU, vključno z vstopom Hrvaške v schengensko območje ter širitev EU na Zahodni Balkan. (vir)
Migracijska politika
V letu 2021 je prišlo do talibanskega prevrata in s tem povezanih napetosti v Afganistanu. Vodstvo Evropskega parlamenta je nato predlagalo, naj Evropa odpre t. i. humanitarne koridorje za migracije iz Afganistana. Po zgledu leta 2015, ko so bili odprti koridorji za migracije iz Sirije. Premier Janez Janša, predsedujoči Svetu EU, je v pogovoru za TV Slovenija v tem tednu povedal, da so “nekatere evropske države takoj skočile na ta vlak, recimo Luksemburg”.
Slovensko vodstvo je temu nasprotovalo, Janša je povedal, da slovensko predsedstvo ne bo delalo v tej smeri, zato je bil tudi javno obtožen, tudi od nekaterih zvenečih imen v institucijah Evropske unije.
Slovenija je nato dokazovala razloge, zakaj so proti tem koridorjem. In uspelo je. V razmeroma kratkem času so uskladili enotno stališče 27 držav članic EU in vseh institucij.
To stališče pa je bilo drugačno kot v času vojne v Siriji. Zaradi tega danes nimamo tega vala iz Afganistana.
Slovensko predsedstvo Svetu EU je namreč vztrajalo na tem, da ne bo “nobenih tako imenovanih humanitarnih koridorjev”, države EU pa naj pomagajo tistim, ki so njim pomagali v času Natove misije in so življenjsko ogroženi. Tem je nato pomagala tudi Slovenija, gre pa za nekaj oseb.
“Ampak koridorjev, kot iz Sirije, pač nismo odpirali,” je poudaril Janša.
V nadaljevanju je povedal, da so mu ob predaji predsedovanja (Franciji) za to odločitev in vztrajanje čestitali številni voditelji držav, tudi iz socialistične in liberalne skupine v EU. Čestitali so tudi ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu, ki je na operativni ravni vodil ta pogajanja.
To stališče je namreč strateško spremenilo odnos EU do vprašanja ilegalnih migracij.
“Evropa je danes, kar se tega tiče, drugačna, je bolj realna, bolj na zavedanju, kaj je mogoče, kaj ni mogoče, kaj je koristno za nas Evropejce, kaj ni koristno, kaj je škodljivo,” je povedal Janša.
Preusmeritev na belorusko-poljsko mejo
Migracije, ki so vodene, tudi politično, se s tem sicer niso zaustavile. Prišlo je do velikega pritiska na EU na meji med Belorusijo in Poljsko. Rekordnih skoraj 40.000 migrantov so skušali prek Belorusije spraviti na Poljsko in s tem v EU.
Prav na podlagi skupnega dogovora EU, kjer je imela Slovenija odločilno vlogo, pa se je EU tudi na to migrantsko krizo, ki jo je ustvaril beloruski režim na meji s Poljsko, odzvala enotno.
Janša je povedal, da si Poljska zasluži vse priznanje in vso pohvalo, ker je zaprla mejo, takoj osvetlila zadevo, da ne gre za humanitarno krizo, ampak za poskus beloruskega režima, da destabilizira Poljsko in celotno Evropsko unijo.
“Zadaj je seveda v veliki meri tudi Moskva, čeprav se dela, da nima nič s tem,” je dejal Janša in v nadaljevanju pojasnil:
“Ampak uskladili smo enoten odziv institucij Evropske unije, podprli Poljsko, sicer bi težko zdržala, in ključni ljudje institucij Evropske unije so potem z diplomatskim pritiskom na vlade v Iraku, v Pakistanu, v drugih državah, v Turčiji, dosegli, da letalski poleti, ki so dovažali ilegalne migrante v Minsk, niso več poleteli.
Celo tako daleč smo šli, da smo rekli, tisti letalski družbi, ki bo še naprej vozila ilegalne migrante po razporedu diktatorja Lukašenka, bomo prepovedali vstop v evropski zračni prostor. Zaleglo je in so se poleti ustavili.
Pri vsem skupaj gre za strateški uspeh, ki ga bomo občutili tudi v prihodnje, in mislim, da je lahko Slovenija na to ponosna,” je dejal Janša.
Drugi uspeh: Širitev EU
Drugi strateški uspeh slovenskega predsedovanja Svetu EU pa je, da so vrnili na mizo (na dnevni red) širitev EU, kot enega od ključnih strateških projektov. Pri tem je bilo potrebnih zelo veliko razprav, Janša pa je povedal: “Sam sem tisočkrat izrekel stavek, da po vsem tem, kar zdaj doživljamo na vzhodu, po vsem tem, kar smo doživeli na Balkanu v zadnjih desetletjih, po vsem tem, kar se dogaja, po vseh teh zastojih, nam je popolnoma jasno, da se mora EU znebiti neke iluzije, da se bodo stvari urejale same po sebi.
To spoznanje sem strnil v en stavek. Mora nam biti jasno, da če se ne širi prostor svobode in blaginje oziroma če se ne širi Evropska unija, se širi nekdo drug.”
Tudi slovenski interes je, da se Evropa širi
Janša je pojasnil, da je bistven spopad potekal okrog besede oziroma dveh pojmov. “Ko smo mi vodili EU leta 2008, se je govorilo o perspektivi članstva v EU. Potem pa so tiste države, ki so to hotele spraviti stran, te besede zamenjale s pojmom evropska perspektiva. Evropska perspektiva. In sam sem moral tisočkrat ponoviti to, kar vam bom zdaj ponovil, da recimo države, kot je Ukrajina ali pa Srbija, imajo evropsko perspektivo, ker so evropske države, so na evropski celini, bodo vedno tu ostale. Oni bi radi perspektivo članstva v Evropski uniji.
To pa je bilo težko napisati. Treba se je bilo zelo se boriti za to, da je to prišlo znova nazaj v dokumente, kjer je bilo včasih.”
J. M.
