Romana Tomc: Nov zakon o dolgotrajni oskrbi – dodatna obremenitev za slovensko gospodarstvo in upokojence

Evropska poslanka Romana Tomc

Poročali smo, da je Državni svet danes izglasoval veto na Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je pred dnevi v državnem zboru sprejela vladna koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica). O zakonu bodo poslanci zdaj morali odločati še enkrat, zbrati morajo 46 glasov poslancev in poslank, predvidoma bodo glasovali v petek. V prvem glasovanju so zbrali 54 glasov, med njimi je bila tudi novomeška poslanka Jožica Derganc (Svoboda). 

Mi pa smo poiskali komentar Romane Tomc, evropske poslanke, ki to problematiko zelo dobro pozna in tudi najbolje pojasni, za kaj gre pri temu šalabajzerstvu. O zakonu Golobove koalicije je Romana Tomc zapisala:

“Sprejet nov Zakon o dolgotrajni oskrbi je v veliki meri kopija prejšnjega zakona. Glavna razlika je obvezni prispevek v višini 2 odstotka, ki bo začel veljati leta 2025. To bo dodaten davek za vse, vključno z zaposlenimi in upokojenci. Večino bremena bodo nosili davkoplačevalci. Vsako leto bo iz njihovih denarnic vzetih – pri povprečni plači – 520 evrov letno, kar pomeni dodatnih 620 milijonov evrov za izvajanje zakona. Od tega bodo upokojenci prispevali 70 milijonov evrov letno.

Nov zakon so kritizirali tudi tisti, ki so prejšnji zakon rušili. Izvajalska mreža se oži, birokracija se povečuje, centri za socialno delo pa bodo dodatno obremenjeni. Prejšnja vlada je želela, da se ljudi ne obremenjuje z nepotrebnimi prispevki. Stroške dolgotrajne oskrbe naj bi pokrivala zdravstveni in pokojninski prispevek. Zakaj uvajati novega, ko pa natančno ne vemo, koliko ga sploh potrebujemo? Znaten del denarja za zakon je vlada Janeza Janše zagotovila tudi iz tudi EU sredstev. Šele kasneje, ko bi se po nekaj letih izvajanja objektivno pokazalo, kakšen strošek predstavlja celovita dolgotrajna oskrba, bi se določil nov prispevek.

Časovno gledano smo v prvi polovici leta 2023, zakon pa bo začel veljati v celoti šele leta 2025. Medtem ko se porablja denar za nepomembne stvari, najbolj ranljivi ostajajo brez ustrezne oskrbe. Ob teh dejanjih se zgroženo sprašujemo, ali se vlada zares zavzema za dobrobit starejših? Žalosti me, da nekateri šele zdaj spoznavajo, za kaj smo se borili na referendumu.”

A. L.