Ministrstvo za zdravje pripravlja reorganizacijo nujne medicinske pomoči (NMP), minister Darijan Bešič Loredan je te napovedal za začetek leta 2023. Po dostopnih podatkih želijo zmanjšati število mest, kjer imajo ljudje 24-urni dostop do dežurnega zdravnika oz. NMP.
Dežurnega zdravnika bi po novem sistemu izgubili naslednji kraji:
Gornja Radgona, Ljutomer, Lenart, Slovenska Konjice, Ormož, Črna na Koroškem, Dravograd, Šentjur, Žalec, Laško, Nazarje, Rogaška Slatina, Kozje, Hrastnik, Zagorje, Krško, Radeče, Metlika, Radovljica, Bled, Bohinj, Kranjska gora, Tržič, Kamnik, Trebnje, Ribnica, Logatec in Cerknica.
Trenutno je mreža dežurnih mest dobro razvejana, tako, da imajo možnost vsi državljani prejeti NMP, ko jo potrebujejo.
V Sloveniji je trenutno okoli 50 dežurnih mest, ki delujejo vse dni v tednu, 24 ur dnevno, in kjer lahko ljudje v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja ali nesreče poiščejo pomoč. Zdravniki iz teh dežurnih mest opravljajo delo v ambulanti NMP, sprejemajo klice za posvete v času dežurstva, se odzovejo na klic 112, na terenu nudijo nujno oskrbo bolnikom ali poškodovancem.
V načrtu reorganizacije NMP, kot jih pripravljajo na ministrstvu za zdravje, pa se močno zmanjšuje število dežurnih mest z zdravnikom. Tako bodo številni kraji ostali brez dežurnega zdravnika.
Če bodo oboleli ali ponesrečeni poklicali številko 112, bodo sicer oskrbljeni, vendar bo prišla ekipa NMP iz bolj oddaljenega kraja, kjer bo po novem sistemu vzpostavljen Urgentni center (UC) ali satelitski urgentni center (SUC). Pomoč bo tako prišla kasneje, vemo pa, da je včasih pomembna vsaka minuta.
Ministrstvo za zdravje to opravičuje predvsem z nižjimi stroški in manjšimi obremenitvami družinskih zdravnikov, ki opravljajo del dežurne službe. Vendar pa to zagotovo ne odtehta vseh slabosti, ki jih novi sistem prinaša, opozarjajo tisti, ki sistem poznajo.
Podobne spremembe so sicer poskušali uvesti že leta 2015, ko je bila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc (takratna SMC), vendar projekta zaradi upora občin niso uspeli izpeljati. Zdaj pa se poskuša izpeljati skoraj identičen projekt.
Ob tem poznavalci s področja zdravstva opozarjajo, da ministrstvo pripravlja spremembe brez javne razprave, tudi stroka, razen ozkega kroga, pa da o tem ni bila obveščena. Tisti, ki so, pa temu nasprotujejo.
Zdravstveni domovi so sicer v domeni občin. Na občinah je torej, da se tej norosti uprejo, podobno kot leta 2015.
A. L.
