Opolnoči so v novo leto vstopili tudi pravoslavni verniki, ki se ravnajo po julijanskem koledarju. Po popisu prebivalstva iz leta 2002 se je za pripadnike pravoslavne veroizpovedi v Sloveniji izreklo 2,3 odstotka oziroma okoli 45.000 ljudi, po anketi iz leta 2018 pa naj bi bilo teh 3,7 odstotka.
Večji del pravoslavnih vernikov novo leto praznuje 14. januarja, saj uporabljajo julijanski koledar, ki za našim, gregorijanskim zaostaja za 13 dni.
Poleg Srbske pravoslavne cerkve so tako opolnoči v novo leto vstopili verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji.
Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu.
Novoletne zabave so v Sloveniji po treh letih premora zaradi epidemije covid-19 pripravili v nekaterih gostiščih. Meniji na pravoslavno novo leto sicer običajno vsebujejo tradicionalne srbske jedi, kot so čevapčiči, pleskavice in drugo meso na žaru. Poleg postrežejo šobsko solato in pečen krompir s kajmakom. Po polnoči na mizo pridejo še tradicionalne sarme.
Pravoslavna cerkev je druga največja krščanska verska skupnost v Sloveniji (za Rimskokatoliško cerkvijo in tretja največja verska skupnost nasploh (takoj za muslimansko). Leta 1991 se je za pravoslavce izreklo 46.634 ljudi (3,1 % celotnega prebivalstva), pri čemer niso navedli, kateri pravoslavni cerkvi pripadajo. Leta 2002 se jih izreklo 45 tisoč ali 2,1 % vseh prebivalcev.
V Sloveniji deluje predvsem Srbska pravoslavna cerkev (pri nas uradno registrirana od leta 1976). Po anketi Eurobarometra leta 2018 naj bi bilo 73,4 odstotka Slovencev katoličanov, 3,7 odstotka pravoslavcev, muslimanov prav tako 3,7 %. Med ostalimi se večina opredeljuje za ateiste (14,7 odstotka), 3,6 odstotka pa je neuvrščenih.
V Ljubljani stoji pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda nasproti Narodne oz. Moderne galerije, s kulturnim centrom, zgrajenim ob njej. Sedež cerkve je na Gruberjevem nabrežju v Ljubljani.
Del srbske pravoslavne cerkve je tudi belokranjska Cerkvena občina Miliči v Beli krajini, ki spada v Gornje Karlovško škofijo. V Miličih je ohranjena cerkev apostolov sv. Petra in Pavla. Na mestih, kjer so stale druge cerkve ali kapele, je cerkvena skupnost pred leti postavila obeležja, ki spominjajo na čas pred 100 in več leti. Na Petrovem brdu nad Paunoviči so še vidni temelji cerkvice sv. Petra. Na novem marindolskem pokopališču pa je nekoč stala kapela sv. Stevana (sv. Štefan).
Za okolje Krajinskega parka Kolpa in Belo krajino je ta majhna skupnost zelo pomembna, saj je živ spomenik večnacionalnosti in multikulturnosti Bele krajine. Prebivalci Marindola, Miličev in Paunovičev so se z referendumom 1952 leta odločili za ponovno priključitev Sloveniji (po 500 letih). Na drugi strani so bili vaščani prav tako pravoslavnih Bojancev vedno del Kranjske. (kp-kolpa.si)
Zgodovina: Leta 867, bežeč z Moravske pred preganjanjem frankovskega duhovščine, ki je podpirala latinski jezik čaščenja, sta brata Ciril in Metod našla zatočišče in podporo pri knezu Koclju. Po ukazu Koclja je bila zgrajena predhodnica današnje cerkve sv. Jurija, ki je bila posvečena leta 874. Misijonska dejavnost Cirila in Metoda je pustila velik pečat v življenju Slovencev. Ljudska izročilo je ohranilo spomin na številne kraje, skozi katere naj bi vodila njuna pot v Rim. (vir: Pravoslavje v Sloveniji)
M. D.
