Klasičen primer, kako so pod Golobovo vlado državne družbe služile kot bankomat za politično povezane poslovneže – namenski denar državljanov za “zeleno prihodnost” je šel v visokotvegano posojilo lobistu, tesno povezanemu s stranko SD.
Gre za namenska sredstva centra za podpore, ki jih zbiramo prek vsakega litra goriva in vsake položnice za elektriko. To niso bila prosta sredstva, temveč denar, ki bi moral biti varno, likvidno in skrbno upravljan – prednost pred donosnostjo je bila jasno določena. Interni pravilniki Borzena za ta sredstva izrecno zahtevajo konservativno upravljanje (predvsem bančni depoziti in zakladne menice). Kljub temu je šel denar v tvegano posojilo majhnemu podjetju, ki se ukvarja z odkupom terjatev in je pred posojili imelo le okoli 300 tisoč evrov prihodkov.
Ignorirana opozorila in politične povezave
Revizija in pregled sta pokazala, da so notranje službe Borzena že pred sklenitvijo posla dokumentirano opozarjale na tveganost in vprašljiva zavarovanja. Kljub temu je bila decembra 2023 sklenjena pogodba za pet milijonov, junija 2025 pa še za dodatnih 2,1 milijona. Struktura zavarovanj se je skozi čas celo rahljala z aneksi.
Ključna imena niso naključna:
- Pogodbe so bile podpisane v času direktorice Mojce Kert, kandidatke Gibanja Svoboda na volitvah 2022 in kader iz GEN-I, tesno povezane z Robertom Golobom. Na položaj je prišla pod Golobovo vlado septembra 2023 – posojilo je sledilo le nekaj mesecev kasneje.
- Tedanja predsednica nadzornega sveta Mojca Veljković naj bi pri Kertovi osebno lobirala za posel in naj bi Marca poznala tudi zasebno. Takratni nadzorni svet pod njenim vodstvom je dal soglasje.
- Matevž Marc je dolgoletni lobist v gradbeništvu, bivši član uprav in nadzornih svetov več državnih družb (Sava, Istrabenz, Eles itd.) in je bil dolgoletno povezan s stranko SD. Podjetje 3M Finance je pred posojili imelo skromne prihodke (okoli 300 tisoč evrov) in le peščico zaposlenih.
Znani novinar Bojan Požar danes navaja, da dobrih 7 milijonov evrov posojila za vidnega člana stranke SD iz Borzena vsekakor ni šlo mimo oz. brez vednosti ali dane zelene luči Roberta Goloba. Mojca Kert je namreč Goloba spraševala tudi za bistveno manjše zneske. Matevž Marc pa je bil prej zaposlen pri Janezu Škrabcu v podjetju Riko, poleg tega ima Marc tudi močan vpliv na uredniško politiko nekaterih medijev.
Kam je šel denar
Del denarja je po poročanjih končal v Združenih arabskih emiratih (nakazila podjetju Greenhill FZE, povezanemu z Marcem). Marc je bil vpleten tudi v afere okoli fiktivnih poslov na Slovenskih železnicah, kjer je njegovo podjetje nasedlo z milijonskimi terjatvami. Obstajajo tudi poročila o uporabi sredstev za nakupe nepremičnin. Trenutno poteka izterjava (izvršba, prisilna poravnava, ki jo je sodišče potrdilo), a možnosti popolnega poplačila so omejene.
Novi direktor Borzena Peter Žmak je danes poudaril: “Kar še posebej boli, je to, da so to namenska sredstva … naj bi bila namenjena naši skupni boljši prihodnosti, tukaj pa je bil namen drugačen.”
Zakaj je to tipično za prejšnjo oblast
To je vzorec, na katerega mnogi že leta opozarja: državne družbe kot podaljšek političnih strank (Svoboda, SD), kjer kadri in povezani poslovneži pridejo do ugodnih poslov, notranje kontrole pa odpovejo. Golobova vlada je leta 2022 takoj zamenjala nadzorni svet, Kertova je prišla iz GEN-I, KPK je pri imenovanjih zaznala korupcijska tveganja, dlje od tega pa niso prišli.
Nekateri mediji so o težavah poročali že spomladi; šele po menjavi oblasti (junijska zamenjava nadzornega sveta, razrešitev Kertove, imenovanje Žmaka) je prišlo do resnega pregleda in naznanila na Nacionalni preiskovalni urad (NPU) ter tožilstvo.
Novi direktor Peter Žmak zdaj poudarja, da ni dovolj ugotoviti, kaj se je zgodilo, ampak zakaj so odpovedale varovalke. Škoda je že nastala – milijoni javnega denarja so izpostavljeni tveganju, verjetno delno izgubljeni. Gre pa za denar vseh nas.
M. D.
