Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je bilo med letoma 2022 in 2025 pri izvajanju projektov digitalizacije izobraževanja neučinkovito, je ugotovilo Računsko sodišče. Med drugim je v ta namen začelo kar nekaj projektov, a jih še pred zaključkom prekinilo, prav tako ni spremljalo njihovih učinkov. Velik del denarja so namenili zunanjim izvajalcem in sodelavcem, ne da bi preverjali, kaj točno ti počnejo, so ugotovili revizorji.
Revizija se nanaša na obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2025, torej pretežno na čas vlade Roberta Goloba. Ministrstvo so v tem času vodili Igor Papič, Darjo Felda in Vinko Logaj, vsi iz Gibanja Svoboda.
Ministrstvo je po ugotovitvi, da je znanje računalništva in informatike v šolah in vrtcih pomanjkljivo, leta 2022 sprejelo Akcijski načrt digitalnega izobraževanja 2021–2027 s 150 izvedbenimi ukrepi. Za spremljanje njegovega izvajanja je ustanovilo programski svet, ki pa se je po ugotovitvah revizorjev sestal zgolj na ustanovni seji.
Računsko sodišče je opozorilo, da ministrstvo pri načrtovanju projektov ni sistematično preverjalo potreb ciljnih skupin. Tako je leta 2022 začelo projekt uvedbe informacijskih rešitev in elektronskih storitev za šolstvo, šele tri leta pozneje pa opredelilo, katere dejavnosti naj bi te rešitve podpirale in koliko jih namerava uvesti. Do takrat je zanj porabilo že 800.000 evrov od predvidenih 5,9 milijona evrov. Pri izbiri rešitev tudi ni upoštevalo potreb, ki so jih izrazili vzgojno-izobraževalni zavodi.
Med izstopajočimi primeri je projekt izobraževanja in usposabljanja učiteljev o digitalnem izobraževanju. Ministrstvo ga je prekinilo z obrazložitvijo, da podobni projekti že obstajajo in zanje ni bilo zanimanja. Kljub temu je zanj porabilo skoraj pet milijonov evrov od načrtovanih 17,5 milijona.
Že leta 2022 je prekinilo tudi projekt razvoja lastne informacijske rešitve za vodenje in upravljanje vzgojno-izobraževalnih zavodov, vreden predvidoma 2,3 milijona evrov. Pri tem je ugotovilo, da obstoječe stanje pomeni pomembno organizacijsko pomanjkljivost, zlasti z vidika varstva osebnih podatkov, upravljanja podatkov in stroškov. Med revizijo je projekt ponovno vzpostavilo.
Za nove pristope k poučevanju, učna orodja in učne scenarije je ministrstvo namenilo 20 milijonov evrov. V 17 projektih je do konca leta 2025 porabilo 14 milijonov evrov, čeprav je istočasno potekala obsežna prenova programov predšolskega, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Ob tem ni zagotovilo, da bi bile vsebine, nastale v projektih, vključene v prenovljene programe.
Nekoliko bolje je bilo načrtovanje projektov na področju računalniške opreme in infrastrukture. Ministrstvo je za posodobitev internih omrežij 663 vzgojno-izobraževalnih zavodov predvidelo okoli 30 milijonov evrov, optično povezljivost za 204 zavode ter nakup več kot 7000 kompletov računalniške opreme za več kot 1000 zavodov. Do konca leta 2025 je za te namene porabilo okoli 12,5 milijona evrov.
Zaključilo je tudi nadgradnje informacijskih rešitev za urejanje in objavo elektronskih gradiv ter posodobilo 40 obstoječih elektronskih učnih vsebin. Za to je namenilo nekaj več kot 1,5 milijona evrov.
Revizorji so opozorili še na pomanjkljivo spremljanje izvajanja projektov. Ministrstvo je pri njih sodelovalo s številnimi zunanjimi izvajalci in sodelavci, vendar ni ustrezno spremljalo njihovega napredka. Nadzor nad kompleksnimi projekti naj bi zagotavljal programski svet, ki pa se, kot ugotavlja računsko sodišče, po ustanovni seji ni več sestajal.
Novi minister Borut Rončević je sicer po prevzemu ministrstva razkril, da finančna luknja na ministrstvu znaša kar 113 milijonov evrov. Velik del te luknje naj bi še sanirali, vendar ne še v celoti.
A. V.
