Formalno ni politik in ne hodi ne volitve, je pa zagotovo ena od politično najbolj izpostavljenih oseb v državi. Gre za Niko Kovač, osebo, ki pred pomembnimi odločitvami v Sloveniji domala skače že iz vsake konzerve.
Gre za nevladnico in levičarsko politično aktivistko, katere zasebni partner je Matej Kolenc, nekdanji sekretar poslanske skupine Levica.
Na družbenih omrežjih se zato pojavlja veliko vprašanj, kdo plačuje Niko Kovač in predvsem, kdo financira njeno politično dejavnost.
Doslej je bilo razkrito, da je prek svojega očeta Mihe Kovača (znanega političnega analitika) prek Javne agencije za knjigo (JAK) lagodno zaslužila s kuvertiranjem pisem oz. lepljenjem znamk na kuverte. Ta del je tudi del kazenske ovadbe zoper nekdanjo direktorico JAK Renato Zamida (vir).
Nadalje je bila sporna tudi nekdanja zaposlitev Nike Kovač v ljubljanskem javnem zavodu Pionirski dom, kjer je prišlo do zlorabe javnega razpisa ob njeni zaposlitvi (vir).
Nika Kovač je nato zapustila službo v Pionirskem domu, je pa že januarja 2019 odprla status samostojne podjetnice (Kovači in kolači, Nika Kovač s. p.), ki po javno dostopnih podatkih nima znanega bančnega računa (vir), potem pa se za njenimi dohodki izgubi vsaka sled.
Na to je včeraj na svojem portalu pozareport.si opozoril znani novinar Bojan Požar. Zapisal je tudi, da Nika Kovač “v ožjih družbah pove, da mesečno prek fluidnega Inštituta 8. marec, ki so ga ustanovili politiki stranke Levica, zasluži okoli 3.000 evrov in da ima stanovanje v prestižni ljubljanski soseski Župančičeva jama za Bežigradom. Stanovanje naj bi ji kupili starši, tam pa živi z zasebnim partnerjem Matejem Kolencem.
Politična aktivistka na družbenih omrežjih sicer objavlja številne fotografije s svojih potovanj, in sicer enkrat je v Aziji, drugič v Berlinu, nato Južni Ameriki itd. Ali, kot je zapisal Požar: “Živi že skoraj kot kakšna evropska princes(k)a.” Zato ima javnost pravico vedeti, od česa živi.
Požar navaja, da so strategi in upravljalci Nike Kovač iz ozadja sicer že preventivno poskrbeli, da njeni prihodki niso razvidni že na prvi pogled. Zato je treba pri financiranju Kovačeve bistveno bolj skrbno ter natančno slediti toku in obvodom (davkoplačevalskega) denarja. Nihče od resnih poznavalcev slovenske politične scene namreč ne more res verjeti, da Nika Kovač denar za svoje politično aktivnosti služi na holivudsko-pravljični način, na primer, kot priložnostna natakarica ali kaj podobnega.
Ker vsega skupaj ni mogoče več mogoče prikrivati, je bila Nika Kovač pred dnevi, kot kaže, prisiljena tudi javno priznati, kar so doslej sicer skrbno prikrivali: da jo financirajo (tudi) iz tujine.
Denar priteka iz zasebnih skladov, ki so blizu organizacijam razvpitega madžarsko-ameriškega milijarderja Georgea Sorosa, bo pa prihajal tudi iz tujih javnih inštitucij, kjer gre za denar evropskih, torej tudi slovenskih davkoplačevalcev.
Toda financiranje iz tujine, glede na eksplicitno politično dejavnost Nike Kovač (oziroma Inštituta 8. marec), odpira tudi celo vrsto drugih vprašanj.
Kolaž fotografij politične aktivistke Nike Kovač:
M. D.
