V večini grobov so našli običajne grobne pridatke, kot so keramične posode in železni kosi orožja, redkost, na katero so takrat naleteli, pa je bil bronast pas, na katerem je bil pritrjen zlatnik, ki je dragocen tudi v evropskem smislu.

Bela krajina je v času starejše železne dobe dolgo veljala za arheološko najbolj temeljito raziskano regijo, predvsem po zaslugi Janeza Dularja. Med najpomembnejša železnodobna najdišča sodi tudi Podzemelj. Tamkajšnja Pezdirčeva njiva je bila prvič omenjena leta 1985 v Dularjevi arheološki topografiji Bele krajine, ko je poročal, da so ob gradnji nove ceste naleteli na keramične črepinje, domnevno ostanke žganega groba. Ker o odkritju ni bilo več znanega, najdbe pa so zavrgli, je najdišče Pezdirčeva njiva hitro utonilo v pozabo.

Pred štirimi leti pa je prišlo do spremembe prostorskega načrta in ko je Pezdirčeva njiva, nekoč kmetijsko območje, postala zazidljivo zemljišče, so zaradi načrtovane gradnje hiše tja prišli arheologi.

Terensko delo je plačal lastnik zemljišča, po slovenski zakonodaji bi moral nositi tudi stroške restavriranja, ki so v takšnih primerih izredno visoki. Denar za restavriranje sta nato zagotovila Dolenjski muzej in ministrstvo za kulturo. Po zaključeni strokovni obdelavi in znanstveni objavi bodo vse najdbe s Pezdirčeve njive predali Belokranjskemu muzeju v Metliki.

Vir: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani.

C. R.