Na Pezdirčevi njivi v Podzemlju pri Metliki, kjer so med zaščitnimi arheološkimi izkopavanji pred letom in pol odkrili znameniti keltski zlatnik iz 3. stoletja pred našim štetjem, so v teh dneh odkrili nove, nekoliko starejše najdbe. Med njimi tudi tako imenovano negovsko čelado, bojevniški bronasti šlem iz 4. stoletja pred našim štetjem.
Čelado so pri arheoloških izkopavanjih pred tednom odkrili trije arheologi in varuhi kulturne dediščine, pod strokovnim vodstvom Lucije Grahek.
Negovsko čelado, ki velja za značilen pridatek tako imenovanih knežjih starejšeželeznodobnih grobov, so našli ob dveh suličnih osteh, bojni sekiri in pasni garnituri, kar je bila sicer pogosta oprema tedanjih bojevnikov, značilna za dolenjski starejšeželeznodobni kulturni krog.
Čelada s Pezdirčeve njive je bila ob pokopu predvidoma obredno nekoliko poškodovana, kar je značilno tudi za druge tovrstne primerke, najdene v Novem mestu, na Dolenjskem in drugje po državi oziroma v krogu tako imenovane slovenske jugovzhodne halštatske skupine.
Spomnimo. Arheologi so prve arheološke raziskave na Pezdirčevi njivi v Podzemlju začeli poleti 2016. Aprila 2018 so nato v štirih dneh skupno izkopali 15 grobov. Že takrat so domnevali, da ti segajo v 4. stoletje pred Kristusom, nekateri pa celo v 3. stoletje pred Kristusom. Na podlagi predhodnih analiz so sicer pričakovali starohaltštatske grobove iz 7. in 8. stoletja pred Kristusom.
V večini grobov so našli običajne grobne pridatke, kot so keramične posode in železni kosi orožja, redkost, na katero so takrat naleteli, pa je bil bronast pas, na katerem je bil pritrjen zlatnik, ki je dragocen tudi v evropskem smislu.
Bela krajina je v času starejše železne dobe dolgo veljala za arheološko najbolj temeljito raziskano regijo, predvsem po zaslugi Janeza Dularja. Med najpomembnejša železnodobna najdišča sodi tudi Podzemelj. Tamkajšnja Pezdirčeva njiva je bila prvič omenjena leta 1985 v Dularjevi arheološki topografiji Bele krajine, ko je poročal, da so ob gradnji nove ceste naleteli na keramične črepinje, domnevno ostanke žganega groba. Ker o odkritju ni bilo več znanega, najdbe pa so zavrgli, je najdišče Pezdirčeva njiva hitro utonilo v pozabo.
Pred štirimi leti pa je prišlo do spremembe prostorskega načrta in ko je Pezdirčeva njiva, nekoč kmetijsko območje, postala zazidljivo zemljišče, so zaradi načrtovane gradnje hiše tja prišli arheologi.
Terensko delo je plačal lastnik zemljišča, po slovenski zakonodaji bi moral nositi tudi stroške restavriranja, ki so v takšnih primerih izredno visoki. Denar za restavriranje sta nato zagotovila Dolenjski muzej in ministrstvo za kulturo. Po zaključeni strokovni obdelavi in znanstveni objavi bodo vse najdbe s Pezdirčeve njive predali Belokranjskemu muzeju v Metliki.
Vir: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani.
