Podatki o razvitosti občin

(vir: MD)

Po zadnje objavljenih podatkih je v Jugovzhodni Sloveniji najbolj razvita občina Novo mesto (29 odstotkov nad povprečjem v državi).

Na Kočevsko-ribniškem je najbolj razvita Sodražica (7 odstotkov nad povprečjem), v Beli krajini pa Metlika (1 odstotek nad povprečjem).

– V Beli krajini je najbolj razvita občina Metlika, občina Semič dosega 92 odstotkov razvitosti, občina Črnomelj pa 90 odstotkov.

– Na Dolenjskem so nad povprečjem občine: Novo mesto, Trebnje, Mirna Peč, Straža, Šmarješke Toplice, Šentrupert, Mirna, Mokronog-Trebelno in Žužemberk. Pod povprečjem so tri občine, in sicer: Dolenjske Toplice, Šentjernej in Škocjan.

– Na Kočevsko-ribniškem območju je najbolj razvita občina Sodražica (7 odstotkov nad državnim povprečjem), sledi ji Ribnica (6 odstotkov nad povprečjem). Ostale štiri občine pa so podpovprečno razvite, to so: Kočevje, Loški Potok, Kostel in Osilnica.

Koeficienti razvitosti vseh občin v regiji Jugovzhodna Slovenija so naslednji (razvrstitev od najboljšega do najslabšega na posameznem območju):

1. Bela krajina

1. Metlika 1,01
2. Semič 0,92
3. Črnomelj 0,90

2. Dolenjska

1. Novo mesto 1,29
2. Trebnje 1,21
3. Mirna Peč 1,19
4. Straža 1,17
5. Šmarješke Toplice 1,14
6. Šentrupert 1,09
7. Mirna 1,08
8. Mokronog-Trebelno 1,08
9. Žužemberk 1,02
10. Dolenjske Toplice 0,98
11. Šentjernej 0,98
12. Škocjan 0,94

3. Kočevsko-ribniško območje:

1. Sodražica 1,07
2. Ribnica 1,06
3. Kočevje 0,85
4. Loški Potok 0,79
5. Kostel 0,60
6. Osilnica 0,49

V Sloveniji je najbolj razvita občina Komenda (35 odstotkov nad povprečjem), najmanj pa Hodoš, ki dosega vsega 26 odstotkov povprečja razvitosti. Ljubljana je 21 odstotkov nad povprečjem.

Vlada je 30. decembra lani izdala Uredbo o metodologiji za določitev razvitosti občin za leti 2022 in 2023, ki je tudi podlaga za stopnjo sofinanciranja investicij v posamezni občini. (vir). Na podlagi razvitosti so stopnje državnega sofinanciranja od 60 do 100 odstotkov.

Pri ugotavljanju razvitosti občin so upoštevani naslednji kazalniki:

  • bruto dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega, osnova za dohodnino na prebivalca občine in število delovnih mest na število delovno aktivnega prebivalstva občine;
  • kazalniki ogroženosti občine: indeks staranja prebivalstva občine ter stopnja registrirane brezposelnosti in stopnja delovne aktivnosti v občini;
  • kazalniki razvojnih možnosti: oskrbljenost z dobrinami in storitvami javnih komunalnih služb (delež prebivalcev, ki imajo priključek na javno kanalizacijo), opremljenost s kulturno infrastrukturo (kulturni spomeniki in objekti javne kulturne infrastrukture);
  • delež območij Natura 2000 v občini in poseljenost občine.

J. M.