Platforma evropskega spomina in vesti globoko užaloščena nad ukinitvijo Dneva spomina na žrtve komunizma v Sloveniji

Kosti umorjenih v Kočevskem rogu, pod Macesnovo gorico (vir: arhiv)

Platforma evropskega spomina in vesti (PEMC) je neprofitna mednarodna nevladna organizacija, ki je bila na temelju resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu (2009) ustanovljena 14. oktobra 2011 v Pragi. Eden izmed podpisnikov Platforme je bil tudi slovenski Študijski center za narodno spravo. 

V nadaljevanju objavljamo odziv Platforme evropskega spomina in vesti (PEMC) na odločitev slovenske vlade, ki je ukinila Dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Platforma evropskega spomina in vesti je globoko užaloščena nad ukinitvijo Dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji. Ta odločitev kaže na nespoštovanje spomina na nedolžne žrtve komunističnih krivic in ne prispeva k izgradnji enotne in odporne Evrope, kakršna se je na temeljih prava, demokracije, človekovih pravic in dostojanstva utemeljila po drugi svetovni vojni.

Dan spomina je bil uveden na podlagi dokazanih dogodkov, ki so 12. maja 1942 vodili v poboje nedolžnih civilistov (žensk in otrok) s strani komunističnih partizanov. Mednarodna skupnost podpira konstruktivne razprave, s katerimi bi se opredelilo primere, identificiralo žrtve in tudi odgovorne osebe. Zgodovinski eksperiment z multinacionalno Jugoslavijo je propadel, razščiščevanje preteklosti pa poteka zelo počasi. Posledice takšnega pristopa so že pred nekaj desetletji pripeljale do državljanskih vojn, ki se zdaj ponavljajo v Vzhodni Evropi.

Suverena odločitev Slovencev, da se pridružijo družini evropskih narodov je predstavljala pristop k demokratičnim načelom, pluralizmu mnenj in spoštovanju pravic posameznika. Evropska unija je sprejela številne uradne deklaracije, s katerimi je jasno obsodila pretekle režime (fašizem, nacizem, komunizem), in pozvala k počastitvi spomina na žrtve in k odpravi krivic.

V Sloveniji je okrog 700 množičnih morišč in območji komunističnih zločinov. Številni zločini so se zgodili takoj po koncu 2.svetovne vojne, ko je bilo na slovenskem ozemlju ubitih več kot 100.000 ljudi različnih narodnosti. Odprava pravice do spomina in spoštovanja vsem tem žrtvam, ki še vedno niso bile uradno pokopane, pa je obsojanja vredno dejanje.”

Namen Platforme je zagotoviti podporo za mreženje in sodelovanje med nacionalnimi raziskovalnimi inštituti, specializiranimi za preučevanje totalitarne zgodovine, za ustanovitev skupnega evropskega dokumentacijskega centra ter postavitev obeležja žrtvam vseh totalitarnih režimov.

A. L.