Po sklepu slovenske vlade in v dogovoru s Svetim sedežem bo letos na Trg Svetega Petra v Vatikanu postavljeno slovensko božično drevo, smreka iz kočevskih gozdov. Okrašena bo z ročno izdelanimi slovenskimi etnografskimi okraski.
Postavitev božičnega drevesa in spremljajoči promocijski dogodki bodo odlična promocija Slovenije, predvsem v luči predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2021.
Slovenija ima to čast že drugič, prvič je bilo to leta 1996. Projekt vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Otvoritvena slovesnost bo v Vatikanu 11. decembra 2020.
Projekt so na novinarski konferenci ob koncu predstavili minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek, direktor Urada vlade za komuniciranje mag. Uroš Urbanija, etnolog prof. dr. Janez Bogataj, floristka dr. Sabina Šegula in scenarist Igor Pirkovič.
Na novinarski konferenci je bil predvajan tudi kratek predstavitveni film, posnetek je objavljen ob koncu prispevka.
Direktor Urada vlade za komuniciranje mag. Uroš Urbanija je v uvodu poudaril, da je postavitev božičnega drevesa na Trgu sv. Petra v Vatikanu odlična priložnost za prepoznavnost Slovenije v svetu, za predstavitev Slovenije kot zelene države, hkrati pa simbolični znak močnih diplomatskih vezi med Vatikanom in Slovenijo. Z začetkom obeleževanja 30. obletnice neodvisnosti Slovenije v decembru 2020 in tekom leta 2021 je to tudi neke vrste otvoritveni dogodek.
Slovenija je za okrasitev Svetega sedeža zagotovila tudi 42 manjših smrek in jelk, visokih od 1,5 metra do 6 metrov, ki so tudi že v Vatikanu. Manjša okrasna drevesa bodo postavljena v uradnih prostorih. Prav tako bo Slovenija vatikanske prostore okrasila z adventnimi venci.
Avtohtono smrekovo božično drevo je visoko 30 metrov. Smreka je stara 75 let, težka 7 ton, volumen 5,33 m3, s premerom 67 cm. Projekt priprave in prevoza božičnih dreves se financira iz Gozdnega sklada, ki je med drugim namenjen promociji gozdov in gozdarstva ter rabe lesa in lesnih proizvodov in gozdno-lesnih verig.
Poleg zelenega sporočila pa je kočevska smreka v svet ponesla tudi etnološko slovensko izročilo. Pri odločitvah, kakšno okrasje je najbolj slovensko in zato najbolj primerno, je pomagal izjemni poznavalec slovenske etnografske dediščine dr. Janez Bogataj, ki je predstavil ornament – šesterolist. To je eden od temeljnih elementov, ki se uporablja v slovenski kulturni dediščini. Najbolj pogosto so ga uporabljali kot okras in simbol na hišnih tramovih, na vratnih krilih, na stranicah skrinj, ipd. Okras je izdelan iz lesa, ki je prav tako povezan s slovenskim človekom. Poleg zvezd repatic z zvezdo v obliki šesterolista, bo smreko krasilo še nekaj samih šesterolistnih zvezd.
Dr. Sabina Šegula, floristka, ki skupaj s Petrom Ribičem, znanim strokovnjakom za hortikulturo, že več let krasi Vatikanske prostore v velikonočnem in božičnem času, je povedala, da je bila rdeča nit okraskov medgeneracijsko sodelovanje. Izdelava okraskov je potekala predvsem po delavnicah, ki jih je vodila sama. Zunanje smreke, ki bodo krasile mesto Vatikan, bodo okrašene z okraski iz slame, drevesa v notranjih prostorih pa iz lesenih oblancev. Motive za okraske je oblikovala dr. Sabina Šegula, z izjemo motiva angela iz slame.
Tako kot okrasje v obliki šesterolista, tudi okraski na manjših smrekah nosijo posebno simboliko. Slamnati angeli so naši zaščitniki pred slabim. Snežinke iz slame predstavljajo zasneženo gozdnato pokrajino Slovenije, hkrati pa tudi mir in čistost duha, ki ju povezujemo z božičnim časom. Zaradi svoje edinstvene oblike so tudi simbol božanske lepote. Poleg tega, da so simbol čistosti, so tudi simbol začetka novega življenja. Tako kot se one raztopijo v vodo, se tudi ljudje v božičnem času preobrazimo.
Pravi snežni kristal je zgrajen kot šesterokraka (heksagonalna) zvezda. S tem je povezan z motivom okraska na veliki smreki. Zanimivo je tudi okrasje iz lesenih oblancev. Cvet iz 5-ih zank – skupaj zmoremo – govori o povezovanju petih celin. Krog z malimi vstavljenimi svitki o varnosti v objemu družine. Nesimetrično srce, da je vsak posameznik drugačen in lahko vsak posebej na svoj edinstven način pokaže ljubezen do sočloveka. Stiliziran ptiček pa je simbol svetega duha, simbol svobode.
Ker smo v času težke epidemiološke krize, letos kulturni program ne bo potekal na Trgu sv. Petra v Vatikanu, ampak je bil posnet v studiu RTV Slovenija. 11. decembra pa bo na velikem platnu prikazan na trgu. Scenarij zanj je sestavil Igor Pirkovič. V kulturnem programu nastopajo najboljši slovenski glasbeniki, tako pevci kakor tudi instrumentalisti. V Vatikanu se bo slavnostni dan sicer začel z mašo za domovino, audienco pri papežu Frančišku in nadaljeval popoldne s kulturnim programom ter prisotnostjo visokih gostov. Večjih bilateralnih srečanj zaenkrat še ni napovedanih.
Posnetek novinarske konference:
Smreko iz kočevskih gozdov so že prepeljali v Vatikan, fotografijo je na družbenih omrežjih objavil Janko Petrovec, dopisnik RTV Slovenija.
M. D.
