Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je objavilo predlog Zakona o prenehanju Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije (AZTRS). Predlog ureja začetek postopka likvidacije posebnega javnega zavoda in s tem povezana vprašanja. Minister dr. Borut Rončević je odločitev utemeljil z argumentom, da obstoj samostojne institucije ni smiseln.
Akademija na naslovu Kardeljeva ploščad 7 v Ljubljani (na istem naslovu kot FDV) je bila ustanovljena lani. Prejšnja koalicija (Svoboda, SD in Levica) je poseben zakon o tem sprejela 18. junija 2025. Direktorja / zastopnika sta Ivan Svetlik in Nikolaj Toš, v sodni register so bili vpisani 17. oktobra 2025, je razvidno iz podatkov Ajpesa.
Golobova koalicija je v zakonu določila tudi financiranje. Takoj so jim zagotovili 50 tisoč evrov, iz bilance pa je razvidno, da je bil to tudi edini prihodek akademije v letu 2025. Do konca leta 2025 oziroma v dobrih dveh mesecih so skoraj vse porabili, ostalo jim je 493,17 evra. Akademija ni imela nobenega zaposlenega. Večina odhodkov se nanaša na stroške storitev (30.159 evrov) in stroške materiala (19.347 evrov).
Golobova vlada je določila, da naj bi podobno financiranje potekalo tudi v prihodnjih letih, po istem modelu, to je iz proračunskih sredstev. Zakon je sicer dovoljeval tudi pridobivanje sredstev iz drugih virov (sponzorstva, javni razpisi, donacije, volila in darila), vendar v javno dostopnih podatkih ni informacij, da bi akademija do zdaj bistveno črpala iz teh dodatnih virov.
Zakaj likvidacija?
Po mnenju ministrstva obstoj agencije ni potreben glede na že obstoječe institucionalne zmogljivosti v raziskovalnem, visokošolskem, razvojnem in upravnem sistemu Republike Slovenije.
“Vsebinsko pomembnost tega področja je mogoče zagotavljati z vključevanjem več obstoječih institucij, interdisciplinarnim sodelovanjem, javnimi razpisi, ciljnimi raziskovalnimi programi, raziskovalnimi projekti, mednarodnimi partnerstvi in drugimi oblikami konkurenčnega financiranja. Zato obstoj posebnega javnega zavoda ni potreben za uresničevanje javnega interesa na področju trajnostnega razvoja,” je predlog včeraj utemeljil minister Rončević. (vir)
Ministrstvo hkrati poudarja, da predlog ne pomeni zmanjšanja pomena trajnostnega razvoja. To področje ostaja ključno horizontalno področje javnih politik – od znanosti in visokega šolstva do podnebnih ukrepov, energetskega prehoda, regionalnega razvoja in mednarodnega sodelovanja.
Kaj to pomeni v praksi?
Če bo predlog sprejet, bo agencija kot javni zavod prenehala obstajati. Postopek likvidacije bo uredil premoženje, morebitne obveznosti in prenos morebitnih nalog na druge obstoječe institucije ali mehanizme. Iz lanskih bilanc sicer ni razvidno, da bi agencija imela kakršno koli premoženje. Kar so prejeli, so porabili za storitve in materialne stroške.
Člani akademije bodo sicer lahko nadaljevali delo v civilnodružbeni obliki ali prek drugih struktur, a brez statusa in neposrednega proračunskega financiranja posebnega zavoda.
Predlog je trenutno v javni obravnavi na E-demokraciji, kjer lahko zainteresirana javnost poda pripombe. Nato bo sledil standardni zakonodajni postopek – obravnava na vladi in v državnem zboru.
Kaj pokaže Erar?
Iz podatkov spletne baze Erar je razvidno, da je Akademija znanosti za trajnostni razvoj Slovenije doslej prejela 98.473,47 evra. Plačnik je bilo ministrstvo. Od tega so 50.000 evrov prejeli decembra 2025, nato pa februarja 6.359,83 evra, marca 6779,01 evra, aprila 7415,30 evra, maja 7158,93 evra, junija 10.833,93 evra in julija 9926,57 evra.
To pomeni, da so se zneski mesečno povečevali. V letu 2026 so prejeli že skoraj toliko kot lani (do zdaj 48.473,47 evra).
Iz Erarja je tudi razvidno, za kaj je akademija porabila denar.
Največ (46.189 evrov) je prejela Mojca Seliškar Toš, kot samostojna podjetnica,. Sledili so: Gambit trade globalni marketing (14.095 evrov), Računalniške storitve May, May Doušak s. p. (14.095 evrov), PSS Poslovno svetovanje Stupan, Janez Stupar s. p. (6.642 evrov), ISTYLE trgovina in storitve (4.254 evrov), čistilni servis, družba za reklame in druge storitve itd. Celoten seznam je razviden iz spodaj objavljene grafike.
Koliko ima vse to opraviti z znanostjo za trajnostni razvoj Slovenije, naj oceni vsak sam. Mi pa ministru Rončeviću lahko zgolj pritrdimo.
M. D.
