Arheologi in vladna komisija za vprašanja prikritih grobišč so sredi oktobra zaključili izkop okostij iz brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Domnevajo, da je to največje morišče Slovencev ob koncu druge svetovne vojne.
Našli so okoli 3200 okostij, ki so jih začasno prenesli v hrambo v Kočevje, je danes povedal vodja komisije Jože Dežman.
Izkopavanja so po več letih priprav in raziskovanj začeli maja, skupaj pa so do zaključka del izkopali za okoli 3000 kubičnih metrov materiala. Poleg okostij so našli tudi veliko najrazličnejših predmetov. Izkopavanja je vodil Luka Rozman, ki ocenjuje, da je šlo za zahtevna tako gradbena kot arheološka in antropološka dela.
Pri delu jih je med drugim oviralo več sto kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki jih je bilo treba pravočasno zaznati in odstraniti, da je delo lahko potekalo varno.
Dosedanje raziskave po besedah člana vladne komisije Mitje Ferenca kažejo, da so bile v breznu pobite predvsem slovenske žrtve, saj so v jami za razliko od drugih podobnih morišč našli veliko križev Marije Pomagaj z Brezij.
Žrtve so pripeljali na rob brezna, od koder so jih nato med streljanjem pahnili v brezno 16 metrov globoko. Okoli 40 žrtev je streljanje in padec preživelo, a nato niso našle izhoda iz jame. Nekaterim pa je to uspelo in danes pričajo o takratnem dogajanju.
V jami so našli tudi veliko tulcev, nabojev, oblačil, obutve, pa tudi bergel, kar kaže, da je bilo med pobitimi veliko ranjencev.
“Grobišče pod Macesnovo gorico naj bo spomin in opomin, da se kaj takega, kar se je dogajalo po drugi svetovni vojni, med Slovenci več ne bo ponovilo, ne glede na to, v kakšnih težkih preizkušnjah se bomo kot narod znašli,” je pozval Ferenc. Po skoraj 80 letih je po njegovih besedah čas, da premagamo medsebojne različne poglede in žrtvam omogočimo dostojen pokop.
Ker gre za grobišče s pretežno slovenskimi žrtvami, je Ferenc prepričan, da bi bilo smiselno v prihodnje vsakoletne spominske obeležitve, ki trenutno potekajo v nekaj kilometrov oddaljenem grobišču pod Krenom, prestaviti h grobišču pod Macesnovo gorico. V grobišču pod Krenom so namreč po dosedanjih raziskavah predvsem žrtve drugih narodov z območja nekdanje Jugoslavije.
V Sloveniji so do zdaj evidentirali okoli 700 lokacij domnevnih prikritih grobišč, v katerih po nekaterih ocenah leži več deset tisoč žrtev pobojev, ki so jih ob koncu druge svetovne vojne izvršile povojne jugoslovanske oblasti. Za raziskovanja grobišč skrbi vladna komisija, ki po besedah Ferenca od leta 2015 lahko znova dela in za raziskave dobi tudi nekaj denarja. Si pa skupaj z Dežmanom želita, da bi za vse najdene žrtve v Sloveniji našli skupno mesto pokopa. Sorodniki žrtev si po njegovih besedah želijo, da bi bilo to na ljubljanskih Žalah, kjer pa se po besedah Ferenca mestne oblasti izgovarjajo, da ni prostora.
K. R.
