Vitez vina, vodilni v Društvu evropskega reda vitezov vina, Tomislav Kovačič je lastnik podjetja Ekosistemi. Stanuje v Prekorjah pri Škofji vasi (pri Celju), ne v Zalogu in ne v Občini Straža. Kot takšen je zdaj zastrupil tudi straške vinograde, ne samo okoliških polj, potokov in rek. Bližnje in manj bližnje prebivalce, ki so zaradi požara v Zalogu že najmanj deseti dan primorani dihati zrak, nasičen z dioksini.
Ob tem je višek cinizma, da je Kovačič teden dni po okoljsko katastrofalnem požaru po Zalogu hodil vštric vladnega predsednika Mira Cerarja in okoljske ministrice Irene Majcen. Slednja sta mu tako dala podporo, tudi pred kriminalisti, Finančni upravo RS (zakaj davkarija, bomo pojasnili v naslednjih dneh) in ostalimi državnimi institucijami.
Grozljivo je tudi, da inšpektorjev v Zalog v času zdajšnje vlade, po 24. 9. 2014, sploh ni bilo več. Višek cinizma je tudi, da je Kovačič v času obiska Miru Cerarju “milo obljubil”, da bodo v naslednjih dneh sanirali območje. Kako to poteka in da so pripravljeni nadaljevati tudi pod šotori, smo zapisali tukaj.
Prefinjeno pa je manjkal tudi kmetijski minister Dejan Židan. Verjetno bi bilo prav, če bi si ogledal, kaj se dogaja v podjetju, ki je v preteklih letih prejelo 686.087,90 evra kmetijskih subvencij. Zadnje nakazilo v višini 255.633,40 evra je bilo 22. 2. 2016.
Kaj pa Urban in Sabina Majcen?
In pravzaprav sta umanjkala tudi širši javnosti neznana Urban in Sabina Majcen, neizmerno bogata celjska trgovca z odpadki. Na njuno podjetje CEP so Ekosistemi prenesli domala vse nepremičnine v Zalogu, kar še niso, pa so s 5 milijonov evri vredno hipoteko obremenili v njuno korist. V njuni lasti so tako zemljišča in zgradbe, kjer so goreli nevarni odpadki. Ali imata lastnika CEP-a po naključju isti priimek kot ministrica Majcnova, se še ne ve. In ironično ob vsem tem je, da v Celju, v starinskem dvorcu Zgornji Lanovž na Lani, ki sta ga kupila od Mestne občine Celje, urejata medicinski center, v katerem bodo po napovedih različne specialistične ambulante. Kdor želi, naj izvoli.
Kje je bil Gregor Kovačič iz ministričine Slovenske Bistrice?
Manjkal je očitno tudi direktor podjetja Gregor Kovačič, izjav ni dajal, kamere ga niso lovile. Glede na Ajpes je še vedno direktor. Morda zgolj naključno, ali pa ne, je doma iz Slovenske Bistrice. Kraja, od koder izhaja tudi ministrica Irena Majcen. V Slovenski Bistrici je bila županja v letih od 2005 do 2010, nato je pred nastopom ministrovanja na tamkajšnji upravni enoti vodila oddelek za okolje in prostor, ki izdaja gradbena in uporabna dovoljenja.
Vloga straškega župana
Vladni predsednik in ministrica sta torej dobro vedela, kaj se dogaja in komu dajeta podporo. To je nedvomno vedel tudi straški župan Dušan Krštinc, ki je bil prav tako zraven in je bil tega dne odsoten z delovnega mesta. To so pokazala vprašanja, ki smo jih tistega dne ob 10. uri naslovili nanj, pa smo nato okrog 15. ure od direktorice občinske uprave prejeli sporočilo, da nam tega dne ne morejo odgovoriti, ker imajo t. i. visok obisk v občini. No, zapisala je malo bolj na prefinjen način.
Straža je majhna občina, župan bi lahko že zdavnaj ukrepal. Pa ni. Program zbiranja odpadkov je vključil celo v nov prostorski načrt za podjetniško cono v Zalogu, ki je v pripravi. Po požaru je nato sicer obljubil, da tega ne bo, vendar časa za ukrepanje je imel pred tem več kot dovolj. Pa ni povzdignil glasu, čeprav je imel za to neskončno veliko možnosti. Tudi na shodu Ekosistemov ni obsodil. In navsezadnje, Občina Straža od Ekosistemov ni imela NIČ!
Stanje je neznosno
Stanje v Zalogu in širši okolici pa je katastrofalno. V to smo se ponovno prepričali v petek, ko smo se peljali na protestni shod v Hruševec pri Straži. Naselje leži ob cesti od Straže proti Zalogu, Podbrezniku, Češči vasi in nato Novem mestu. Na nekaj kilometrih razdalje je več novih stanovanjskih blokov in novih hiš, v katerih je na desetine mladih družin, ki so ta stanovanja ali hiše drago plačali. Na pogled idilično, v resnici pa polno strupov. V zraku in vodi. V neposredni bližini reke Krke. Zato ne čudi, da je bilo na shodu danih več opozoril glede varnosti otrok in nosečnic, ki zdaj vdihavajo te strupe.
Ob tem smo na poljih videvali, kako so krajani izkopavali krompir in pobirali vrtnine. Spraševali smo se, kakšne strupe bodo jedli in kaj jedo. Ne samo oni, tudi živina. Navsezadnje je v tamkajšnji neposredni bližini, zgolj na drugi strani reke Krke, tudi posestvo Kmetijske šole Grm, kjer pridelke prodajajo in tudi uporabljajo kot sestavine pri pripravi jedi v vsaj eni lastni restavraciji sredi Novega mesta.
Tam sta tudi dva vodna vira
Pa to ne velja samo za ta novomeški del, da so oblaki nad to in širšo dolenjsko pokrajino črni, je vidno od daleč. Ko se pelješ proti Novem mestu, na primer, lahko na jasnem nebu opazuješ polno sivih in črnih oblakov. Te veter nosi v Belo krajino, preko Kočevskega Roga v kočevsko-ribniško dolino, proti šentjernejskim poljem, Mirnski dolini, vse do Sevnice. Tam so bližnje turistične Dolenjske Toplice, tudi Žužemberk ni daleč, Mirna Peč je lučaj stran. Povsod torej. Onesnažena je reka Krka, onesnaženo je torej njeno celotno porečje najmanj od Straže in Zaloga navzdol, proti reki Savi in na koncu do morja. Naravnost grozljivo je tudi, da sta v bližini območja okoljske nesreče tudi vodna vira: Jezero v Dolenjskih toplicah in Težka voda. Da gre tudi za vodovarstvena območja, torej.
Stvari imajo torej bistveno širše razsežnosti, smradu in strupov ne vdihavajo samo Založani, Stražani in del Novomeščanov. Smrad je tam sicer še vedno neznosen in se že ob vožnji skozi avtomobilske reže in prezračevanje zažira v kožo, lase, nos in usta. In ne izgine zlepa.
Kaj pa ARSO?
Ne moremo niti mimo Agencije RS za okolje (ARSO). Tam so tako vsi večinoma na dopustu. Ali pa se vsaj delajo, da jih ni. Tudi direktor Joško Knez ne odgovarja. Ostali si vprašanja podajajo, odgovore prejemamo z veliko zamudo, edini hiter odgovor je bil nekje v začetku, da v Zalogu »ni nevarnih odpadkov«.
Fotografije ne lažejo
Kako varni oz. nevarni odpadki so goreli v Ekosistemih, pa kažejo naslednje fotografije, ki smo jih posneli neposredno po izbruhu požara in naslednje dopoldne. Veliko fotografij o ostankih nevarnih snovi kroži tudi prek družbenih omrežij.
Fotografije neizmerne okoljske nesreče so dovolj zgovorne. Kaj se je skrivalo v teh balah, nihče ne pojasni.
Nasveti zdravnice in pravnika
Med prvimi sta na strupeno dihanje javno opozorila mag. Vesna Barovič, doktorica medicine, specializirana tudi za razstrupljanje, in pravnik, dr. Boštjan M. Zupančič, nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, danes pa svetovalec pravosodnega ministra. S slednjim se je sicer že povezala civilna iniciativa, ki je pripravila tudi petkov protestni shod, za njih bo pripravil strokovno mnenje. O tem, da so ga po objavi ogorčenega zapisa na svojem Facebook profilu napadli v Dnevniku, češ, da bi moral molčati, ne bomo razpravljali. Slišati je tudi, da naj bi mu grozila izguba službe na ministrstvu. Ne glede na to se Zupančič ne da. Trdno namreč zagovarja stališče, da je “čisti zrak človekova pravica”. Zdravnica Barovičeva pa je objavila tudi povsem konkretne nasvete za razstrupljanje, tako naših teles kot zemlje.
- Prispevek o tem smo objavili tukaj, priporočamo ga v branje: tukaj.
Kaj so dioksini?
Dioksini so onesnaževalci okolja, v večjih koncentracijah zelo strupena umetno narejena snov. Nastajajo pri gorenju gozdov in pri različnih dejavnostih, od kemijske sinteze do sežiganja plastike in vsakovrstnih odpadkov, pri proizvodnji kloriranih herbicidov, pridelavi in beljenju papirja, pridelavi pesticidov in sredstev za zaščito lesa. Vse to so zbirali v Ekosistemih in vse to je gorelo.
Skupino spojin sestavljajo poliklorni dibenzofurani (PCDF) in poliklorni dibenzodioksini (PCDD). PCDD se akumulirajo v človeškem in živalskem maščobnem tkivu.
Dioksini pri ljudeh povzročajo trajne poškodbe kože, pojavi se lahko huda oblika aken t. i. klorakne oz. mozoljavica. Povzročajo tudi spremembe na imunskem sistemu, najbolj izpostavljene so nosečnice in otroci. Povzročajo tudi kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), sladkorno bolezen, pa tudi povečanje verjetnosti za jetrni, pljučni in ščitnični rak. Dioksini za razgradnjo potrebujejo več kot 10 let.
Jutri bomo predstavili, kolikokrat v zadnjih letih so okoljski inšpektorji obiskali Ekosisteme.
Stvari bomo spremljali naprej. Nihče nima pravice uničevati življenja drugih zaradi lastnih koristi, udobja in debelega bančnega računa. Skrb za ljudi in človekova pravica do čistega zraka sta vedno na prvem mestu.
