Kandidatka za ministrico za notranje zadeve je Tatjana Bobnar, iz kvote Gibanje Svoboda. Bobnarjeva je bila v času Šarčeve vlade generalna direktorica policije.
Na včerajšnji predstavitvi pred pristojnim parlamentarnim odborom je povedala, da zagovarja odstranitev tehničnih ovir z južne meje, “da nihče več na tej poti ne umre”. Spomnimo. Ograje ob slovenski južni meji je postavila vlada Mira Cerarja, v letu 2016.
Nadzor na meji bi nadomestila s kamerami in brezpilotnimi letali, kot predvideva koalicijska pogodba in kot to zahtevajo Levica in levičarski aktivisti iz vrst t. i. promigrantskih nevladnih organizacij. Dodajmo, da vse to Slovenija že ima, kamere in droni pa zaradi konfiguracije terena na slovenski južni meji niso povsod možni.
V reševanje migrantske problematike želi vključiti civilno družbo, nevladne organizacije in tudi lokalno skupnost. Slednje pomeni, da bodo migranti skrb tudi obmejnih prebivalcev.
Omenila je tudi, da zagovarja pravočasno obravnavo prosilcev za azil in spoštovanje človekovih pravic, kar pomeni nevračanje nezakonitih migrantov, kakor to zahtevajo promigrantske nevladne organizaciji. O varnosti obmejnega območja, Slovenije in premoženja državljanov, povezano z migracijami, ni govorila.
Dejala pa je, da je naloga policije, da preprečuje nezakonite migracije in da ugotavlja vse oblike čezmejne kriminalitete.
Družinsko in partnersko nasilje
Posebno pozornost bo namenila nasilju v družini in femicidu (partnerskega nasilja). Naklonjena je uvedbi elektronskih zapestnic oz. sledenju povzročiteljem družinskega nasilja, ki imajo prepoved približevanja žrtvam.
Alkohol v prometu 0,0
Zagovarja ničelno toleranco alkohola v prometu, saj sta alkohol in hitrost še vedno razlog za zmanjševanje varnosti v prometu. Zagovarja tudi povečanje nadzora na avtocestah, ampak ne z avtocestno policijo. Kot je pojasnila v razpravi, je potrebna kadrovska okrepitev prometne policije, premisliti je tudi treba, ali je direktorat avtocestne policije sploh potreben oz. ali je takšna organizacija potrebna. Dodajmo, da je bila avtocestna policija uvedena v času zdajšnje vlade in se je izkazala za zelo učinkovito.
O sindikatih in policiji
Podpira delovanje obeh policijskih sindikatov, saj meni, da je konstruktiven dialog nujen za razvoj policije. Želi si ponovnih pogajanj o kariernemu sistemu v policiji, ki bo “branik strokovnosti in profesionalnosti tega resorja”.
Posebno pozornost bo namenila dvigu zaupanja v policijo, ki je po njenem mnenju v zadnjih dveh letih na tem področju zelo nazadovala. Prav tako želi dvigniti ugled policiji in jo spremeniti v storitveno organizacijo za ljudi, ki bo spoštovala človekove pravice in svoboščine.
S spremembo zakona o organiziranosti in delu policije bi spremenila postopek imenovanja generalnega direktorja policije. Generalni direktor policije mora biti nekdo, ki je prehodil karierno policijsko pot, je opisovala. Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) pa mora biti po njenem mnenju oseba, ki bo funkcijo opravljala strokovno in pošteno. Zavzema se za povrnitev vloge državnega tožilstva pri usmerjanju predkazenskega postopka in umik notranjega ministra iz njega.
O neprijavljenih protestih
Neprijavljeni protesti se ji ne zdijo sporni. Napovedala je tudi analizo postopkov, ki so privedli do tožb zoper Jašo Jenulla in kazni za druge protestnike. Tudi s tem je na liniji z zahtevami t. i. ljubljanskih aktivistov, ki so pripravili več kot 100 petkovih protestov, teh niso prijavili, stroške varovanja pa moramo plačati vsi davkoplačevalci.
Bobnarjevo podprli v novi koaliciji, SDS proti, NSi se je vzdržala
Z devetim glasovi za in štirimi proti je pristojni državnozborski odbor ocenil, da je Tatjana Bobnar primerna kandidatka za ministrico za notranje zadeve. Za so glasovali poslanke in poslanci koalicije, proti poslanci SDS, NSi pa se je vzdržala.
Imena ožje ekipe
Ožje ekipe in kandidatov, ki bodo zasedli stolčke državnih sekretarjev, Bobnarjeva včeraj ni želela razkriti. Ti bodo znani po prvi seji vlade, napoveduje. Tudi poročanja medijev, da naj bi vodenje policije prevzel Boštjan Lindav in da naj bi se na čelo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) vrnil Darko Muženič, Bobnarjeva ni želela komentirati.
Tatjana Bobnar je uvodoma povedala, da se je po študiju na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1993 zaposlila v sektorju kriminalistične policije na upravi za notranje zadeve Ljubljana. Pozneje je bila pomočnica direktorja uprave kriminalistične policije, namestnica direktorjev policije, nato direktorica policije.
A. L.
