Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v javno razpravo poslalo obsežen zakonodajni sveženj, ki zajema sedem zakonov s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zakoni so očitno nastajali v veliki tajnosti in za zidovi ministrstva, saj jih pripravljavci niso usklajevali z organizacijami, kot je Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, ki daje strokovna mnenja v postopkih sprejemanja predpisov in drugih dokumentov s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva.
Poleg pomanjkanja dialoga s ključnimi akterji je sporno tudi izjemno kratko obdobje, ki ga je ministrstvo namenilo za podajanje pripomb na predloge zakonov.
Predlagani zakoni prinašajo mnoge spremembe in novosti, ki so nedomišljeni in vzbujajo vprašanja, kako je ministrstvo sploh prišlo do tovrstnih idej.
Najbolj sporna je zagotovo sprememba, ki je predvidena v predlogu zakona o kmetijstvu in sicer, da bo kmetijska svetovalna služba znova organ v sestavi MKGP. Takrat se je imenovala Uprava za pospeševanje kmetijstva, zdaj naj bi bil njen naziv Uprava za svetovanje in razvoj kmetijstva. Kmetijske svetovalce, ki na zborničnem uradu v Ljubljani ter v osmih kmetijsko-gozdarskih zavodih s sedeži v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju opravljajo naloge kmetijskega svetovanja, naj bi 1. januarja 2026 preselili na novo upravo. S tem datumom bi država tako na sedežu zbornice v Gospodinjski ulici 6 v Ljubljani kot tudi v njenih osmih zavodih postala lastnica premoženja, sredstev in obveznosti v deležu, ki se zdaj uporablja za izvajanje javne službe kmetijskega svetovanja.
Tudi drugi zakoni se dotikajo področij, ki bi zagotovo potrebovali več javne razprave in razmisleka. Od urejanja nakupov in odškodnin za kmetijska zemljišča, javnega naročanja za ekološka živila in živila iz shem kakovosti, uporabe agrofotovoltaike na kmetijskih zemljiščih, vožnje v gozdovih, prilagajanja na podnebne spremembe in skrbi za zdravje živali.
Zanimivo je, da se je ministrstvo prav zdaj tako temeljito lotilo prenove kmetijske zakonodaje. In to ob dejstvu, da v koalicijski pogodbi (Svoboda, SD, Levica) ni niti strani, kaj šele poglavja, ki bi bilo posvečeno področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Vse navedeno vzbuja vprašanja, ki zahtevajo odgovore. Predvsem odgovor na vprašanje, kaj vsa nova zakonodaja prinaša slovenskemu kmetu. Tistemu kmetu, ki zagotavlja prehransko varnost vsem državljanom in ki ohranja slovensko krajino.
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke zato zahteva sklic nujne seje parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in predlaga, da odbor po končani razpravi sprejme naslednje sklepe:
- Odbor poziva ministrstvo, da podaljša javno razpravo o predlaganih zakonih na vsaj 90 dni.
- Odbor zahteva, da ministrstvo predloge zakonov pred sprejemom na vladi uskladi s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije.
- Odbor predlaga, da ministrstvo pred obravnavo zakonov v Državnem zboru izvede javno predstavitev mnenj.
M. D.
