Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je javnosti lagala, ko je še kot poslanka zatrjevala, da se nikoli ni predstavljala z izobrazbo, ki je nima. Dokument, ki ga je ob izvolitvi za poslanko poslala službam državnega zbora, namreč dokazuje, da je v njem zavestno lažno navedla, da ima “univerzitetno diplomo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani”, čeprav je nima.
Lagali so tudi v Gibanju Svoboda, ko so v javnosti zatrjevali, da je prišlo do administrativne napake, za katero odgovornost prevzemajo sami.
Še preden je bila namreč Čalušićeva izvoljena za ministrico in je opravljala delo poslanke, je bilo v njenem uradnem življenjepisu, objavljenem na spletni strani državnega zbora (DZ), zapisano, da je leta 2012 pridobila “univerzitetno diplomo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani”. Ko smo na našem portalu prvi opozorili, da to po naših podatkih ne drži in da ima poslanka za eno stopnjo nižjo izobrazbo, je bil zapis na spletni strani DZ še isti dan popravljen v pravilno navedbo, da je poslanka končala “diplomo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani”.
Ko so se o tem, ali je poslanka eno leto in pol na spletni strani DZ zavajala javnost o višini svoje izobrazbe, začeli spraševati tudi drugi mediji, so iz Gibanja Svoboda sporočili, da je pri vsem skupaj prišlo do administrativne napake, za katero odgovornost v celoti prevzemajo sami. Kot so namreč sporočili, je do napake prišlo pri vnosu oziroma posredovanju podatkov o poslanki in njeni izobrazbi službam državnega zbora, pri čemer je bilo razumeti, da se je napaka pripetila poslanski skupini. Sama Čalušićeva pa je zagotovila, da se nikoli ni predstavljala z izobrazbo, ki je nima.
A ne trditve Čalušićeve ne njene stranke ne držijo. Iz odgovora, ki so nam ga posredovali iz državnega zbora (najprej so v tamkajšnji službi za odnose z javnostjo nekaj dni molčali, nato pa so le odgovorili, ko smo smo jih opozorili, da so nam po zakonu o medijih odgovore dolžni dati), namreč izhaja, da je poslanka podatke o svojem življenjepisu službam državnega zbora posredovala sama, pri tem pa jim je posredovala lažne podatke. Iz dokumenta, ki ga je poslala in smo ga zahtevali po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, namreč izhaja, da je Čalušićeva lažno navedla, da je leta 2012 pridobila “univerzitetno diplomo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani”.
Službam je pravzaprav poslala dva podatka. Pod rubrikama, katero izobrazbo ima dokončano, ki pa ni bil objavljen na spletni strani, je pravilno navedla, da je diplomirana inženirka agronomije in hortikulture, lažen podatek pa je navedla pod rubriko »potek izobraževanja«. Tam je namreč navedla, da je leta 2012 pridobila “univerzitetno diplomo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani”, kar je bilo nato leto in pol tudi objavljeno na spletni strani državnega zbora.
Dokaj očitno torej je, da je Čalušićeva zavestno navajala napačen podatek o svoji diplomi, posebej zato, ker je bil kar leto in pol objavljen pod njenim življenjepisom na spletni strani državnega zbora in praktično nemogoče je, da napačnega podatka v tem času ne bi opazila.
To je dokument, ki ga je Čalušićeva v začetku poslanskega mandata poslala državnemu zboru:
Javnosti so očitno lagali tudi v Gibanju Svoboda, ko so v javnosti trdili, da je prišlo do administrativne napake, za katero so odgovorni izključno v stranki. Posebej zato, ker so 8. januarja v izjavi za javnost zapisali: “Ob pripravi in vložitvi kandidatnih list za državnozborske volitve je bila marca 2022 pri izobrazbi kandidatke Mateje Čalušić storjena administrativna napaka, za kar odgovornost v celoti prevzema stranka. Napako smo, kjer smo to lahko storili, popravili, jo obžalujemo in se zanjo opravičujemo.” Kot so navedli, se je napaka zgodila, ker so podatke pri pripravi življenjepisov za spletno stran DZ črpali iz kandidatnih list Državne volilne komisije, kjer je bila poslankina izobrazba prav tako “napačno” navedena (kar je sicer že druga zgodba).
Zdaj je jasno, da tudi te trditve ne držijo. Poslanka je namreč svoj življenjepis službam DZ poslala sama, kar so za naš portal potrdili tudi v službi državnega zbora za odnose z javnostmi, in jih ni zbirala in pošiljala poslanska skupina. Pomenljivo pri tem je tudi, da je poslanka o tem v javnosti zavestno molčala in ni opozorila, da ne gre za “napako” poslanske skupine.
Aleksander Vodeb
