V Domovini so objavili prispevek glede predloga imenovanja sodnikov in s tem povezanimi ustavnimi spremembami. Stranka Nova Slovenija (NSi) pri tem sodeluje s koalicijo (Svoboda, SD, Levica), kot kaže jim namerava zagotoviti potrebnih 60 glasov za spremembo ustave. V SDS temu nasprotujejo, Janez Janša opozarja na številne pasti. V Domovini so se pogovarjali z Janezom Ciglerjem Kraljem, Rajkom Pirnatom in Mirom Cerarjem.
Janez Janša pa je v odzivu na prispevek zapisal:
“Po mnenju Domovine so strokovnjaki za imenovanje sodnikov: vodja poslanske skupine Nova Slovenija (NSi) Janez Cigler Kralj, Rajko Pirnat in Miro Cerar. V bistvu gre predvsem za politični okvir tistih, ki želijo s spremembo ustave cementirati levičarski monopol v sodstvu. Niti z enim stavkom ne odgovarjajo na konkretne pripombe na predlagane spremembe. Ob vsem pa skupaj z avtorjem zapisa izkažejo še veliko nepoznavanje postopkov imenovanja sodnikov v demokratičnem svetu.
Že kratek sprehod po svetovnem spletu nam pove, da je v različnih demokratičnih državah imenovanje sodnikov zelo različno urejeno. Še zdaleč ne drži, da sodnike povsod imenuje predsednik države. Nasprotno. Na mednarodnih lestvicah, ki merijo, kako posamezna država ščiti človekove pravice svojih državljanov, je na prvem mestu Danska.
Sledi ji Švedska, tretja je Norveška. Od vseh treh držav na vrhu lestvice edino na Norveškem sodnike na koncu dolgega in javnega postopka formalno imenuje kralj. Na Danskem jih imenuje vlada oziroma minister za pravosodje, enako na Švedskem. V Sloveniji se v mnogočem radi zgledujemo po Švici ali/in Nemčiji. Zvezne sodnike v Švici predlaga pravosodni odbor, izvoli pa jih Združena zvezna skupščina (nacionalni svet in svet države). Mandat traja šest let. Pri ponovnih izvolitvah nimajo časovnih omejitev. V kantonu Zürich so sodniki okrožnega sodišča izvoljeni s strani ljudstva, sodniki na višjem in gospodarskem sodišču pa s strani kantonskega parlamenta. Podobno je v drugih kantonih. V Nemčiji sodnike na vseh stopnjah razen na zvezni ravni imenujejo vlade 16 zveznih držav.
Skupni imenovalec naštetih postopkov za imenovanje sodnikov sta preglednost in meritokracija. Kar pomeni, da se ne morejo primeriti imenovanja, kot smo jim priča v Sloveniji, ko se v času levičarskih vlad celo za vrhovne sodnike predlaga in imenuje kandidate brez enega samega dneva sodne prakse ali javno znane kršitelje človekovih pravic iz totalitarnega režima.
V letih, ko tranzicijska levica ni imela večine v državni zbor, smo o takšnih kandidatih lahko javno razpravljali in nekatere nato tudi zavrnili. Nekateri pa zaradi bojazni pred javnim postopkom in morebitno zavrnitvijo niti predlagani niso bili.
S spremembo ustave pa želijo @NovaSlovenija, @strankalevica, @strankaSD in #Svobodnjaki tudi to možnost ukiniti. Če bo sprejeta, bo ljudstvo šele v Uradnem listu lahko prebralo, kdo jim bo sodil – v imenu ljudstva.”
M. D.
