Janša: “Naj bodo dejanja v skladu z današnjimi obljubami in ne v skladu z včerajšnjo koalicijsko pogodbo”

(vir: arhiv)

Poslanci in poslanke novega sklica državnega zbora so sinoči s 54 glasovi (od 90) Roberta Goloba, predsednika stranke Gibanje Svoboda, izvolili za mandatarja nove, 15. slovenske vlade. 30 poslancev in poslank je bilo proti, 1 glasovnica je bila neveljavna, 5 pa jih ni glasovalo.

Golob je tako dobil manj glasov kot Marjan Šarec, ki ga je leta 2018 podprlo 55 poslancev in poslank, Mira Cerarja leta 2014, npr., je podprlo 57 poslancev, Janeza Janšo leta 2004 prav tako 57, Janeza Drnovška leta 2000 pa 61.

Golob je prejel podporo poslancev Svobode, SD in Levice ter poslancev narodnih skupnosti, ena poslanka njegove stranke (Jožica Derganc iz Novega mesta) je bila odsotna zaradi bolniške. Goloba niso podprli v SDS in NSi. Glasovanje je bilo sicer tajno, podatki o podpori pa so glede na napovedi poslancev.

Preskromen predstavitveni govor

V svoji 15-minutni predstavitvi je Golob govoril o tem, da ljudje “ne zahtevajo nič drugega kot to, da bojo lahko upali, da je prihodnost lepša”. To je zanj ključna zaveza.

V predstavitvi je govoril tudi o civilni družbi in svojo zavezo, ki jim jo je dal. Da jih bo upošteval. O zdravstvu je povedal, da bodo prvič v zgodovini samostojne Slovenije naredili eksperiment, pripravili bodo načrt t. i. stresnega testa za sistem javnega zdravstva. Odgovor, kje so skrajne meje javnega zdravstvenega sistema, bodo iskali 18 mesecev. Šele po tem naj bi pripravili reformni sistem za zdravstvo, predvidoma v letu 2024.

Naslednje področje, ki mu bodo namenili pozornost, bo draginja, prehranska in energetska. Pri tem pravi, da pri tem niso ključne cene, pač pa negotovost. To bodo odpravili jeseni 2022. Našli bodo vzroke za draginjo in pri vzroku začeli delati, da prehransko in energetsko draginjo omejijo. Če bo potrebno, bodo šli tudi v regulacijo cen.

Tretja prioriteta pa je družba znanja, kar je ključno, da pridemo do nove ustvarjene vrednosti. To ni nujno, da je samo denar. Vrednost lahko ustvarimo tako materialno kot nematerialno. Ali drugače: ni vse v denarju (po Golobu), le da tega nematerialnega v trgovinah ni možno unovčiti.

To so torej tri usmeritve, s katerimi naj bi po Golobovih besedah začeli v novi vladi.

V nasprotju s koalicijsko pogodbo

Napovedi pa so precej v nasprotju s koalicijsko pogodbo, ki so jo v Gibanju Svoboda, SD in Levici podpisali dan pred tem. Čeprav je nato Golob govoril, da bodo v koaliciji na vsakih nekaj mesecev pregledovali pogodbo in uresničevanje zavez.

Čeprav je bila Golobova predstavitev za mandatarja zelo skromna, delno tudi konfuzna, mu je premier Janez Janša čestital in zapisal: “Naj bodo dejanja v skladu z današnjimi obljubami in ne v skladu z včerajšnjo koalicijsko pogodbo.”

V včerajšnji razpravi smo sicer slišali še pripombe nad Golobovo predstavitvijo v primerjavi s predstavitvijo Janeza Janše pred dvema letoma. Janša je namreč predstavil konkreten program in takratne razmere. Tega včeraj pri Golobu ni bilo. Prav tako ni ničesar govoril o davkih. Vse skupaj je bilo zelo skromno. Ni pa pozabil na 25. maj, ki je bil v njegovih spominih “vedno en tak lep praznik” (rojstni dan komunističnega diktatorja – op. av.).

Priročnik za obdavčevanje naroda

Koalicijska pogodba med Gibanjem Svoboda, SD in Levica pa je zaveza. Vsebina pogodbe zajema okoli 95 odstotkov programa stranke Levica, ki je odraz različnih nevladnih organizacij iz Metelkove 6 v Ljubljani. Pogodba tudi res zajema eksperiment, pa ne na področju zdravstva, pač pa gospodarstva in ostalega družbenega življenja. S pogodbo nas namreč vračajo v socializem, zato so tudi podjetniki in v gospodarstvu na nogah. Tega si ne želijo in to so tudi že večkrat povedali.

Dolenjska poslanka Anja Bah Žibert je zato pravilno ugotovila: “Pravo ime za Golobovo koalicijsko pogodbo je Priročnik za obdavčevanje naroda. Živela svoboda!”

J. M.