“Mislim, da je osnutek koalicijske pogodbe ekonomsko škodljiv. Ne samo za gospodarstvo, ampak tudi za ljudi. V njem je ogromno stvari, ki bodo zahtevale veliko dodatnih sredstev.
Precej je napovedi nekih novih davkov, ki po moje niso premišljeni in ki bodo prizadeli tisti sloj prebivalstva, ki je to vlado izvolil, se pravi neki srednji sloj. Na malo daljši rok pa je to mogoče celo v redu, ker je to zelo transparentna napoved tega, kar je predvsem Levica zagovarjala v zadnjih letih in bo morda pomenilo, da bodo ljudje vendarle začutili sami na sebi, da to niso politike, ki bi jih želeli še kdaj izvoliti.”
Tako je o osnutku koalicijske pogodbe med Robertom Golobom (Gibanje Svoboda), Luko Mescem (Levica) in Tanjo Fajon (SD) za Siol.net povedal ekonomist in nekdanji finančni minister dr. Janez Šušteršič.
V nadaljevanju je povedal, da je treba manj govoriti in več premišljevati in pripraviti rešitve za leti 2023 in 2024. Ekonomsko gledano se mi zdijo najbolj problematične napovedi glede veliko večje javne porabe za celo vrsto področij in nepremišljene obdavčitve.
Obdavčiti premoženje na tak način, kot je predlagano, je nekaj, kar je lahko zelo škodljivo, ker bo ljudem samo povedalo, da je treba denar zapraviti, ne pa varčevati ali investirati.
Napovedi novih davkov bodo najbolj prizadele srednji sloj prebivalstva. Dvig minimalne plače je prazna obljuba, ta se že tako dviguje ves čas in je v bistvu že zelo visoka, zato se mu dvig na 800 evrov niti ne zdi tako dramatičen. Ob tem je opozoril, da imamo zakon, po katerem se minimalna plača usklajuje z rastjo cen življenjskih potrebščin in da bo že po tem zakonu minimalna plača kmalu na tem znesku.
O novem kandidatu za finančnega ministra Klemnu Boštjančiču, zdajšnjemu šefu uprave Sava, pa je Šušteršič dejal, da “o javnih financah ne ve nič”.
“Lahko je obljubiti, potem pa se bodo spravili preračunavati in bodo marsikatero obljubo požrli. Tako bo, drugače ne bo moglo biti. V teh pogajanjih očitno ni bilo nikogar, ki bi razmišljal o javnih financah.”
A. L.
