Ljubljansko višje sodišče je po neuradnih informacijah medija potrdilo odločitev ljubljanskega okrožnega sodišča, da so bili ključni dokazi zoper domnevne morilce Satka Zovka pridobljeni nezakonito. Iz sodnega spisa so dokončno izločeni praktično vsi ključni dokazi.
Zovkovo truplo so 29. novembra 2024 našli v avtomobilu na Brdu v Ljubljani, ko naj bi se vračal iz tamkajšnje igralnice. Bil je skesana priča v preiskavi proti članom hudodelske združbe, znane kot Škaljarski klan. Šest dni po umoru so v ljubljanskih Črnučah zaradi suma prijeli prve tri osumljence.
Zaradi domnevnega sodelovanja pri umoru so morali v pripor Dino Muzaferović – Cezar, Jaka Bergant, Roland Cretu, Osman Kostić in Vili Sušnik, šestemu priprtemu Bobanu Stojanoviću pa tožilstvo očita trgovanje z drogo. Obtožnica je postala pravnomočna poleti 2025. A je zadeva obstala v fazi predobravnavnega naroka, saj je obramba zahtevala izločitev dela dokazov, ki so bili po njenem mnenju pridobljeni nezakonito. Ljubljanski okrožni sodnik Gorazd Fabjančič je nato že konec maja odločil, da iz sodnega spisa izloči številne ključne dokaze, ki so bili po njegovem mnenju pridobljeni na nezakonit način. Specializirano državno tožilstvo (SDT) se je na sklep o izločitvi pritožilo, saj je menilo, da je odločitev sodišča prve stopnje temeljila na zmotni ugotovitvi dejanskega stanja in kršitvi določb zakona o kazenskem postopku. Višji sodniki pa so zdaj v celoti zavrnili pritožbo tožilstva in hkrati celo delno ugodili obrambi, ki je problematizirala še nekatere druge dokaze.
Na to se je odzval poslanec Andrej Poglajen, tudi predsednik parlamentarnega odbora za pravosodje. Zapisal je:
“Včerajšnja odločitev višjega sodišča v zadevi umora Satka Zovka je jasen dokaz, zakaj Slovenija nujno potrebuje SKOK in uvedbo StKOK-a. Ključni dokazi so bili izločeni, ker je bila prva odredba za tajno opazovanje nezakonita (premalo določljiva oseba in sledenje napačnemu). Tako je tožilstvo ostalo praktično brez dokaznega gradiva. Obsodba za mafijsko likvidacijo, povezano s Škaljarskim klanom, je zdaj zelo malo verjetna.
Ne gre za osamljen incident ampak za simptom sistema, kjer so specializirani organi prešibki, premalo povezani in preveč razdrobljeni, da bi zoper organizirani kriminal delovali dovolj precizno in zakonito od prvega trenutka.
Zakon o SKOK-u omogoča krepitev specializiranega tožilstva, boljšo integracijo z NPU in specializirano sodišče. To pomeni močnejšo usmerjevalno vlogo tožilca že v predkazenskem postopku, ohranjen sodni nadzor in prednostno obravnavo najzahtevnejših zadev. Cilj je jasen: manj procesnih napak, boljša kakovost dokazov od prvega trenutka in manj primerov, ko zaradi formalnih pomanjkljivosti pade celotna preiskava. Zakon je nujen, če nočemo, da se še naprej podobni primeri končajo z izpustom osumljencev zaradi procesnih napak. SKOK ni ideološki projekt – je orodje, da se takšni primeri ne končajo z izpustom osumljencev zaradi postopkovnih “šlamparij”.”
Spomnimo. V opozicijskih strankah (Svoboda, SD in Levica), vrhovih tožilstva in pravosodja novemu zakonu SKOK nasprotujejo in počnejo vse, da do njegovega sprejetja ne bi prišlo.
Utrinek s seje odbora za pravosodje, 14. septembra 2026, ki je bila zaradi zahtev Svobode, SD in Levice prekinjena po 5 minutah.
M. D.
