Po Golobovem mnenju je najbolj učinkovit način upravljanja migracij njihova legalizacija, je predsednik slovenske vlade po navedbah STA povedal ob prihodu na neformalni vrh Evropske unije v španski Granadi. Ker so migracije vedno bile in vedno bodo, jih je treba čim več spraviti prek legalnih oblik.
Po njegovem Evropa potrebuje delovno silo. Pa migranti res iščejo delo? Raziskave kažejo, da se v delo vključi le okoli 4 % vseh, ostalo so socialni migranti, ki ostajajo na sociali njihovih ciljnih držav.
Prof. dr. Vito Bobek, profesor mednarodnega managementa na Univerzi za uporabne znanosti FH Joanneum (Gradec, Avstrija), Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru ter na nekaterih drugih inštitucijah, s številnimi mednarodnimi referencami je nedavno za tednik Demokracija na vprašanje, kako ocenjuje migracije, nezakonite migrante, neznanega izvora, varnost in podobno, odgovoril:
“Tema, ki ste jo odprli, je ena od zelo pomembnih enačb v tej kompleksni situaciji, ki še dodatno otežuje zadevo. Naloga države je, da je suverena in nadzoruje svoje ozemlje in s tem zunanje meje ter spušča čez le tistega, ki izpolnjuje zakonsko določene pogoje. Temu v temu primeru ni tako. Nadalje vemo, da migrantski tokovi prihajajo iz revnih držav, kjer je BDP na prebivalca tisoč dolarjev na leto ali nekaj več. Vemo tudi, da se plačuje tihotapcem oz. organizatorjem teh poti po deset tisoč evrov in več. Tudi v bistveno bogatejši državi, recimo kot je Slovenija, boste težko našli reven sloj prebivalstva, ki bo potegnil iz žepa deset tisoč evrov za posameznika in jih plačalo potencialnemu tihotapcu zato, da jih spravi v neko državo. S tem želim povedati, da si najbolj ranljiv, najrevnejši sloj v teh revnih državah tega sploh ne more privoščiti. S tem tudi dejansko ne rešujemo in ne pomagamo.
Druga zadeva pa je demografski prirast. Če navedem zgolj Nigerijo iz Podsaharske Afrike. Nigerija je najštevilčnejša afriška država, ki svojo delovno silo v obdobju med letom 2014 in 2050 povečuje za več kot 100 milijonov ljudi. Toliko je zgolj prirasta delovno sposobnega prebivalstva, ne prebivalstva nasploh. Če upoštevamo, da je tu cela vrsta držav, ki imajo tudi več kot sto milijonov prebivalcev (npr. Etiopija), da so to zelo nestabilne države, tega Evropa niti po naključju ne more sprejeti. Videli smo tudi, da nastajajo zelo veliki problemi, varnostni, socialni, kulturni itd.
Zato je navajanje, da z migracijami pomagamo tem državam, približno tako, kot bi z manikirnimi škarjicami rezali živo mejo okrog hiše in se pretvarjali, kako urejamo okolico.
Tu gre seveda predvsem za t. i. socialno migracijo. Migranti namreč bežijo k tistim državam, ki imajo visoko socialno podporo. To obremenjuje evropske proračune, kar je treba postaviti v kontekst s prezadolženostjo teh držav. Politika, takšna kot je, pa s tem ne rešuje izzivov. Izziv Evrope je demografski izziv, starajoče se prebivalstvo, krčenje delovno sposobnega prebivalstva itd.
Vendar pa številke pokažejo, da se migranti, ki nezakonito vstopajo v naše države, ne pojavljajo na trgu dela in se ne integrirajo oz. je teh izjemno malo. Po nekaterih ocenah jih je samo 4 odstotke, 96 odstotkov pa jih ostane na sociali.”
Golob je dejal: “Prepričan sem, da je edina pot, kako urejati in učinkovito upravljati z migracijami, legalizacija. Čim več migracij spraviti skozi legalne oblike, ki vključujejo tako trening centre, ne samo z vidika jezika, ampak tudi veščin že v državah izvora.” (vir: Vlada RS, X)
A. L.
