Včeraj objavljeno poročilo ministrstva za zunanje in evropske zadeve, s katerim se je seznanila vlada, pokaže, da v primeru Tanje Fajon ni šlo javni razpis, na katerega se naj bi Fajonova prijavila in bila izbrana po daljših postopkih, kakor je to zatrjevala sama. Za posebno predstavnico EU za afriško regijo Sahel jo je Evropski službi za zunanje zadeve (uradno) predlagala njej podrejena generalna sekretarka na zunanjem ministrstvu.
Ali drugače, pod (samo)prijavo je podpisana podrejena Tanji Fajon, zakonitost postopka pa je pod vprašajem.
Iz javno dostopnega poročila je razvidno, da vlada Roberta Goloba o kandidaturi ni odločala. Predlog ni bil obravnavan niti na seji vlade niti na Komisiji za kadrovske in administrativne zadeve niti ni bil posredovan odboru Državnega zbora za zadeve EU.
Pod prijavo se je podpisala kar generalna sekretarka ministrstva, podrejena Fajonovi, ki za to ni imela nobenega pooblastila. Dokumentacija, ki sta jo s Fajonovo posredovali v Bruselj, pa je vključevala nominacijsko pismo generalne sekretarke ministrstva, motivacijsko pismo Fajonove, njen življenjepis in podporno pismo takratnega predsednika vlade Roberta Goloba. Golob je pismo napisal na svojo roko, vse se je dogajalo v maju.
Služba vlade za zakonodajo pa je zdaj zapisala, da je šlo za delovanje “mimo oziroma onkraj zakonskih pristojnosti in pooblastil”. Po Zakonu o vladi RS namreč državo pri takšnih zadevah zastopa vlada, ne pa posamezen organ (posameznik) brez izrecnega pooblastila. Ker je Golobova vlada po 10. aprilu 2026 opravljala zgolj še tekoče posle, je vprašljiva tudi sama veljavnost nominacije.
Kronologija postopka
- 14. maja 2026: Kaja Kallas je članicam EU poslala poziv k predlogom kandidatov.
- 15. maja 2026: Poziv je prejelo tudi slovensko zunanje ministrstvo.
- 19. maja 2026: Fajonova je v Bruselj poslala (samo)prijavo (nominacijo) s podpisom podrejene sekretarke.
Poročilo ministrstva v celoti:




































