Zadnje poročilo Evropske komisije o stanju v pravosodju v Sloveniji (2025 Rule of Law Report) razkriva to, kar je slovenski javnosti dobro znano: velik zaostanek nerešenih zadev na sodiščih, zlasti pri obravnavi pranja denarja in korupcije.
Komisija ugotavlja počasen napredek pri zagotavljanju učinkovite preiskave, pregona in pravnomočnih sodb pri korupcijskih kaznivih dejanjih, tudi na visoki ravni. Posebej izpostavlja zaostanke v obravnavi zadev, povezanih s pranjem denarja in korupcijo.
Po podatkih EU povprečno trajanje kazenskih postopkov na prvi stopnji znaša:
- pranje denarja: okoli 926 dni (približno 2,5 leta) – med daljšimi v EU,
- korupcija (podkupnina): okoli 526 dni (približno 1,4 leta), v nekaterih primerih pa tudi 800–1000 dni.
V celotnem sistemu (od preiskave do pravnomočne sodbe) najtežje korupcijske afere in primeri pranja denarja pogosto trajajo od 5 do 12 let.
Komisija zato priporoča, naj Slovenija sprejme dodatne ukrepe za izboljšanje stanja – evidenco uspešnih preiskav, pregonov in sodb, zlasti v primerih visoke korupcije.
Nova vlada temu namenja posebno pozornost, saj je učinkovit boj proti korupciji ena od njenih prednostnih nalog.
Na četrtkovi seji je vlada zato potrdila Predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (zakon SKOK).
Zakon je takoj sprožil ostre odzive tistih, ki so najodgovornejši za stanje na tem področju. Ti zdaj navajajo, da pri pripravi zakona niso bili vključeni, tranziciji naklonjeni mediji pa to vneto ponavljajo.
Anže Logar, predsednik stranke Demokrati in podpredsednik vlade, je na to odgovoril: “Če zakon ne bi nastajal za zaprtimi vrati, ga danes ne bi bilo.”
Pojasnil je, da je besedilo nastajalo tri mesece z visoko stopnjo intenzivnosti med koalicijskimi partnerji in strokovno javnostjo, soglasje pa je bilo doseženo že med koalicijskimi pogajanji. Priprava je potekala izven oči javnosti, a po Logarjevih besedah je to edini način za reševanje tako zahtevnih vprašanj.
Glede sodelovanja je povedal, da je bila oblikovana široka delovna skupina z različnimi strokovnjaki in tožilci – čeprav morda ne tistimi, ki zdaj kritizirajo. Kritike institucij (KPK, varuh človekovih pravic, računsko sodišče ipd.), da niso bile vključene, je označil za selektivne, saj podobnih pripomb pri prejšnjih zakonih ni bilo.
Logar poudarja, da SKOK predstavlja sistem učinkovitega pregona korupcije, organiziranega kriminala in kaznivih dejanj belih ovratnikov, ki ga Slovenija nujno potrebuje.
Dosedanji sistem se je v zadnjih 15 letih izkazal za neučinkovitega. V parlamentarni obravnavi, ki sledi, pa bo še dovolj priložnosti za razpravo in morebitne izboljšave.
M. D.
