V Berlinu je v petek in soboto, 17. in 18. januarja, potekalo dvodnevno srečanje voditeljev članic Evropske ljudske stranke (EPP).
Srečanje, ki sta ga gostila predsednik EPP Manfred Weber in predsednik CDU ter verjetni prihodnji nemški kancler Friedrich Merz, so se poleg predsednikov vlad in vodij opozicij EPP med drugim udeležili tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ter predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Slovensko demokratsko stranko je zastopal njen predsednik Janez Janša.
Glavne točke srečanja so bile evropska varnost, migracije, omejevanje birokracije, gospodarska konkurenčnost EU in odnosi z ZDA pred ponedeljkovo inavguracijo Donalda Trumpa. V okviru tega je bilo sprejetih več pomembnih dokumentov, ki so korak v pravo smer, ter nekaj manj dobrih, ki so plod kompromisov.
Od pomembnejših premikov gre omeniti tudi dejstvo, da je bila Slovenija pod vlado Roberta Goloba prvič uvrščena na seznam držav, ki so problematične z vidika vladavine prava, čemur ni nasprotovala niti predsednica komisije von der Leyen.
Slovenski problemi bodo torej prešli pod lupo Evropskega parlamenta in Evropske komisije, kar pomeni velikanski premik, ki bo nedvomno naletel na burne odzive slovenske medijsko-politične scene. Pričakujejo lahko tudi aktivacijo komisarke Marte Kos, ki bo skušala posledice kar se da ublažiti.
Več o dogajanju na vrhu EPP je na X povzel Janez Janša, ki je zapisal:
Evropska ljudska stranka (EPP – European People’s Party) je na srečanju voditeljev v Berlinu prepoznala tudi hujše kršitve vladavine prava v Sloveniji. Zavezuje se k zaščiti demokracije in vladavine prava ter evropske institucije poziva k ukrepanju v zvezi s tem. V Evropski ljudski stranki, ki ima v Evropski komisiji 14 komisarjev ter večino v Evropskem svetu, sicer že nekaj časa poteka razprava o Sloveniji, predvsem zaradi:
- spolitiziranega sodstva (primer Patria, Radonjić, STA, ukradena judovska vila…),
- ponovne zlorabe sodstva v politične namene tik pred volitvami (Trenta),
- podrejanja medijev s pomočjo Ustavnega sodišča, novele zakona o RTV ter zadnje medijske zakonodaje,
- kršenja poslovnika in načel parlamentarne demokracije (preprečevanje postopkov za izvedbo referendumov, kratenje svobode govora opoziciji v @Drzavnizbor ipd.).
Skrajni čas je, da tudi evropske institucije v okviru svojih pristojnosti odločno ukrepajo v pravo smer in pomagajo zaščititi vladavino prava, svobodo govora ter demokratične procese v Sloveniji.
M. D.
