V državnem zboru deluje preiskovalna komisija, ki preiskuje zagotavljanje zaščitne opreme ter ukrepe institucij in nosilcev javnih funkcij za zajezitev širjenja bolezni covid-19 od 1. februarja 2020 do odreditve predmetne parlamentarne preiskave. Komisija se je sestala na več sejah, zaslišali 15 prič, na 5. in 6. seji pa so opravili zaslišanje štirih prič.
Med njimi je bila tudi Ivica Lozar, direktorica Doma starejših občanov (DSO) v Metliki.
Poleg Lozarjeve je komisija na teh dveh sejah zaslišala še Gordano Drimel, direktorico DSO Šmarje pri Jelšah, Auroro Nassib, zdravnico zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah in dr. Aleša Rozmana, direktorja Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Vsi štirje so izpostavili težave z dobavo zaščitne opreme in vsesplošno pomanjkanje le te na trgu, pri čemur je Ivica Lozar pomanjkanje zaščitne opreme nazorno opisala z enim od takratnih dogodkov. Spomnimo. Gre za čas začetka virusa v Sloveniji, čas, ko je vlado vodil Marjan Šarec, prve okužbe pa so bile prav v DSO Metlika.
V Metliki so v času vsesplošnega pomanjkanja v tistem dobili odgovor Zavoda za blagovne rezerve, da lahko gredo pred trgovino OBI in tam dobijo nitrilove rokavice.
Zaradi hudega pomanjkanja zaščitne opreme so, po pričanju Ivice Lozar, klicali »vse žive«, 17. marca 2020 pa je poklicala tudi takrat novo imenovanega predsednika vlade Janeza Janšo (vlada je bila imenovana 13. marca 2020), ki se je klicu odzval in prišel pogledati stanje v domu, nakar se je tudi odreagiralo.
Pri tem je jasno povedala, da je bila pomoč države, ki jim je preko blagovnih rezerv nato dobavila zaščitno opremo, bistvenega pomena pri reševanju problematike.
V nadaljevanju je Lozarjeva izpostavila, da ji ni bilo všeč, na kakšen način so mediji izpostavljali način izbire zaščitne opreme, saj se je zavedala, kako močno so sami iz terena pritiskali na Zavod za blagovne rezerve, da nujno rabijo zaščitno opremo in so zato verjetno bili tudi tam v težavah.
Ivica Lozar je še dejala, da v kolikor bi že ob začetku epidemije imeli zadostne količine zaščitne opreme, bi širjenje koronavirusa v DSO Metlika lahko hitro zaustavili.
Kot sama ocenjuje, so v dnevih pred razglasitvijo epidemije (razglašena je bila 12. marca 2020) kljub zaprosilu, ki so ga naslovili na ministrstvo za zdravje, prejeli premajhne količine zaščitne opreme, da bi lahko zaščitili najranljivejše.
Podobno so povedali tudi ostali zaslišani, pomanjkanje zaščitne opreme je bilo sodeč po pričanjih do sedaj zaslišanih pričah vidno že januarja oziroma najkasneje v začetku februarja 2020.
Dodajmo, da je tudi dr. Aleš Rozman komisiji pojasnil, da je že konec januarja od vodje lekarne dobil opozorilo, da se na trgu pojavljajo težave z dobavo zaščitne opreme, ter da je situacija resna in da tudi ostale države potihoma kupujejo zaščitno opremo.
Zato je takrat podal navodilo vodji lekarne, da kupi vse, kar se da dobiti od zaščitne opreme in celo določil enega od zaposlenih samo za to, da bi iskal opremo po veledrogerijah in pri prodajalcih. Vse je bilo z namenom, da se najde in dobavi potrebna zaloga zaščitne opreme.
Glede na dejstva, ki jih je izpovedalo zadnjih 15 prič, ki so bile v zadnjih dveh mesecih zaslišane, bo preiskovalna komisija (vodi jo Suzana Lep Šimenko) v nadaljevanju zaslišala tudi odgovorne nosilce javnih funkcij, ki so v času pred razglasitvijo epidemije opravljali ključne vloge.
Namen tega je razjasnitev okoliščin, ki so pripeljale do praznih skladišč in pomanjkanje zaščitne opreme na ravni države.
M. D.
