V včerajšnji prometni nesreči avtobusa na cesti med Tolminom in Kobaridom se je izkazalo, da je avtobus vozil 35-letni filipinski voznik, zaradi neprilagojene hitrosti je zapeljal s ceste, v nesreči sta se huje poškodovala voznik in 63-letna potnica.
To je bila v kratkem druga javno znana prometna nesreča s tujim voznikom. Že maja smo poročali o prevrnjenem tovornjaku na primorski avtocesti, kjer je voznik indijski državljan prevažal svinjske polovice, cesta je bila zaprta več ur.
Oba primera postavljata pod vprašaj, koliko so tuji vozniki za vožnjo po Sloveniji sploh usposobljeni.
Poceni delovna sila z “dvomljivim znanjem”?
Včeraj se je oglasil tudi Sindikat voznikov avtobusov Slovenije, nesrečo na tolminskem so označili za “vrh ledene gore” dolgoletnega sistemskega zanemarjanja javnega potniškega prometa. Opozorili so na uvoz poceni delovne sile z “dvomljivim znanjem”, medtem ko tisoči slovenskih voznikov z veljavno kagtegorijo D zaradi nesprejemljivih pogojev nočejo več delati v poklicu.
Sindikat ne trdi, da je narodnost sama po sebi vzrok, ampak da sistem, ki daje prednost cenejši sili pred ustreznim usposabljanjem, spoštovanjem počitka, tehnično brezhibnostjo in dostojnimi plačami, ustvarja pogoje za tragedije. Zahtevajo takojšen izredni strokovni nadzor nad vsemi vozili, obvezne varnostne pregrade, dostojne osnovne plače in korenito prenovo modela javnega prevoza – od dobička k varnosti, dostopnosti in dostojanstvu.
Ob tem so nekateri spomnili, da je marca 2025 takratna zunanja ministrica Tanja Fajon na Filipinih podpisala Memorandum o soglasju o sodelovanju na področju dela. Sporazum je odpirl pot nadzorovanemu zaposlovanju filipinskih delavcev (najprej negovalcev, a tudi v drugih sektorjih, vključno s transportom).
Zapis Sindikata voznikov avtobusov Slovenije na FB:
“Današnja huda nesreča avtobusa na cesti med Tolminom in Kobaridom, v kateri sta se huje poškodovala naš kolega voznik sicer filipinski državljan in 63-letna potnica ni nesrečno naključje, ampak je vrh ledene gore dolgoletnega sistemskega zanemarjanja javnega potniškega prometa, na katerega opozarjamo že leta, a nas pristojni dosledno ignorirajo. Vozniki smo bili vseskozi jasni – če se bo nadaljevala pot, ki koristi le kapitalu, bomo izgubili ne le javni promet, temveč tudi človeška življenja. Delodajalci v imenu dobička zanemarjajo redne servise in tehnično brezhibnost vozil, voznike pa mečejo v nenapovedane urnike, ki jim odžirajo počitek in jih psihofizično izčrpavajo, nato pa od nas pričakujejo, da bomo hkrati varnostniki, psihologi, čistilci in socialni delavci – vse to za plačo, ki nikakor ne upošteva naše ogromne odgovornosti, medtem ko so naše zahteve po varnostnih pregradah zavrnili kot nepotrebne stroške. Neoliberalni model je javno službo prepustil tržnim principom, kjer se davkoplačevalski denar steka v zasebne žepe, mi pa smo ostali brez ustrezne zaščite, brez dostojnega plačila in brez spoštovanja, zato danes, sredi te tragedije, ustavljamo tišino in brez olepševanja sporočamo, spoštovani minister za infrastrukturo, dovolj je bilo v Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije zahtevamo takojšen izredni strokovni nadzor nad vsemi vozili, obvezno namestitev varnostnih pregrad na vsak avtobus, dostojne osnovne plače, ki bodo poklic ponovno naredile vreden, in konec uvoza poceni delovne sile s dvomljivim znanjem, medtem ko na tisoče slovenskih voznikov z veljavno D-kategorijo noče več delati v tem poklicu zaradi nesprejemljivih pogojev, zahtevamo pa tudi korenito prenovo modela javnega prevoza, ki ne sme več temeljiti na dobičku, temveč na varnosti, dostopnosti in dostojanstvu vseh udeležencev, kajti javni promet je gospodarska javna služba, ne pa igralnica za tvegane investicije, in če ukrepov ne bo takoj, ne odgovarjamo več za posledice, ker naša življenja niso cenovna postavka v pogodbi.”
M. D.
