Dr. Anton Olaj, generalni direktor policije, je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela spregovoril o svojih pogledih na določene kriminalistične preiskave in o načrtih, ki jih ima pri vodenju policije. Glede kratkoročnih načrtov na čelu policije je pojasnil, da spreminja koncept dela prometne varnosti. ‘Kasiranje’ bo izredno nezaželeno. Trenutno pretežno represivnim ukrepom se bodo v pomembnem obsegu pridružila tudi opozorila, je pojasnil.
Povedal je, da se policija v času od leta 2012 ni prav veliko spremenila. Le postala je bolj transparentna zaradi družbenih in socialnih medijev. Prav v slednjih pa vidi priložnost za komunikacijo in hitro obveščanje javnosti.
Dr. Olaj je velik zagovornik svobode govora. Njegova javno izražena stališča so, tako ocenjuje, pritegnila notranjega ministra Aleša Hojsa, da ga je povabil v svojo ekipo za državnega sekretarja.
V intervjuju za Delo je spregovoril o svojih pogledih na nekatere kriminalistične preiskave v preteklosti in kakšni so njegovi načrti pri vodenju policije.
Indici kažejo, da so bile določene preiskave v policiji politično motivirane, je izpostavil in dodal, da je uspeh kazenskega postopka najbolj odvisen od tožilstva.
V pogovoru ni želel podrobneje komentirati navedb o nekaterih politično motiviranih preiskavah v policiji. Izpostavil pa je, da od zaznave kaznivega dejanja naprej usmerjanje postopka prevzame tožilstvo, ki ima v rokah škarje in platno.
Prav zaradi zmanjšanja tveganja zlorab kazenskega prava pa morajo biti po njegovem prepričanju usmeritve tožilstva pisne, saj je le tako mogoče preveriti stanje, če pride do resnih pomislekov.
Dr. Olaj tudi meni, da se premalo poudarja ustavno načelo, da je nekdo nedolžen, dokler mu krivda ni pravnomočno dokazana. “Iz medijev se lahko zazna, da za negativno etiketiranje posameznih oseb zadostuje že okoliščina, da je ta osumljena ali obtožena kaznivega dejanja,” je dejal in izpostavil, da se takšna mnenja razglašajo o ljudeh na položajih, ki za svoje delo potrebujejo dobro ime.
Strinja se tudi z zahtevo opozicije, da se ustanovi parlamentarna preiskava o domnevnih pritiskih notranjega ministra Aleša Hojsa na policijo, saj da je prav, da se da karte na mizo in ugotovi, ali je kaj na tem. “Policija bo pri tem sodelovala, to sploh ni vprašanje,” je napovedal.
Prepričan je, da različna svetovnonazorska usmerjenost zaposlenih v policiji opazno ne vpliva na učinkovitost dela in da “policija brez dvoma ohranja visoko stopnjo profesionalnosti in operativne sposobnosti”.
Stanje na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) ocenjuje kot stabilno, z delom v. d. direktorice NPU Petre Grah Lazar je zadovoljen, pričakuje pa, da bo v medijih pogosteje predstavila rezultate opravljenega dela.
Izpostavil je, da je zaupanje javnosti v delo policije ključno za uspešno delo, v času epidemije pa je to zaupanje verjetno zanihalo. Želi si, da javnost spozna, da so v policiji zavezani vzdrževanju javne varnosti.
“Kar se tiče nadzora in ukrepov policije za zajezitev širjenja virusa mislim celo, da je bila policija preveč popustljiva, marsikatero življenje bi prihranili, če bi bila bolj odločna,” je dejal.
Glede kratkoročnih načrtov na čelu policije je pojasnil, da spreminja koncept dela prometne varnosti. “‘Kasiranje’ bo izredno nezaželeno. Trenutno pretežno represivnim ukrepom se bodo v pomembnem obsegu pridružila tudi opozorila,” je pojasnil.
Pri tem je omenil izkušnje iz časa vodenja novomeške policijske uprave, ko so razmerje med opozorili in globami spremenili na okoli 65 proti 35, prometna varnost pa zaradi tega “ni negativno zanihala”.
“Verjamem, da lahko to dosežemo v celotni Sloveniji. Moja ideja je, da bi bilo izrečenih približno pol opozoril in pol glob,” je pojasnil in poudaril, da imajo pomembno vlogo pri tem komandirji.
Pri vlomih v stanovanja in hiše si je zadal cilj 10-odstotno povečano raziskanost kaznivih dejanj. Odpraviti namerava zaostanke pri obravnavah zadev gospodarske kriminalitete. Več se bodo ukvarjali tudi s povratniki kaznivih dejanj, je napovedal.
Glede dolgoročnih načrtov je izpostavil potrebo po dograditvi sedanjega sistema šolanja kandidatov za policiste na višji policijski šoli v Tacnu, s katerimi bomo nadomeščali upokojene policiste. “Sistem izobraževanja novih policistov v Tacnu se bo približal konceptu, ki je že obstajal v času kadetske šole,” je pojasnil.
Biografija:
Dr. Anton Olaj se je rodil v Novem mestu, karierno pot je začel leta 1981 na takratni Postaji milice Ljubljana Vič. Nato je med letoma 1986 in 2006 delal v novomeški kriminalistični službi kot kriminalist, kriminalistični inšpektor, vodja Sektorja za zatiranje gospodarske kriminalitete in nazadnje kot načelnik Urada kriminalistične službe. Svojo poklicno pot v policiji je sklenil leta 2012 kot direktor Policijske uprave Novo mesto.
Leta 1989 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 2005 je magistriral na Fakulteti za evropske in državne študije, leta 2011 pa je doktoriral na Evropski pravni fakulteti.
Med letoma 2006 in 2011 je svoje kriminalistične izkušnje in pravno teoretično znanje prenašal na študente Višje policijske šole v Tacnu in slušatelje kriminalističnih tečajev pri predmetu kazensko pravo.
Je veteran vojne za Slovenijo, predavatelj in avtor več znanstvenih člankov s področja mednarodnega javnega prava in ustavnega prava.
Dr. Anton Olaj je funkcijo generalnega direktorja policije prevzel 29. januarja 2021.
J. M.
