Ja veliko stvari se dogaja pri Socialnih demokratih (SD), sploh če jih spremljaš skozi zadnja tri desetletja. Pred nekaj dnevi so slavnostno razglasili sodno zmago nad Janezom Janšo okoli tako imenovane ukradene vile v Ljubljani, v kateri danes domujejo SD. Ja pa ja. Vsakdo, ki ve kaj pomeni “zamudna sodba”, mu je jasno, da je od tukaj pa do višjega sodišča, ustavnega sodišča ali ESČP še dolga pot, ki za njih nikoli ne bo uspešna, a za dnevno politične potrebe, so njim naklonjeni tajkunski levičarski mediji z nacionalno TV, ki jo plačujemo vsi, to objavili kot veliko zmago SD nad Janezom Janšo.
SD je, ne le v nepremičninah, naslednica komunistov
Mlajši bralci verjetno ne bodo niti vedeli kaj je družbena lastnina. To je bil nekoč pojem za lastnino vseh državljanov, a z njimi so dejansko, tako kot z državo upravljali komunisti. To je veljalo tudi za današnjo zgradbo Državnega zbora. Danes ena sama zgradba, je bila pred letom 1990 razdeljena na dva dela. Prvi je imel vhod iz današnje Šubičeve ulice (danes pročelje DZ), tam je domovala nekdanja skupščina, danes temu rečemo DZ. Na drugi strani, torej na strani Tomšičeve ulice (danes zadnji vhod v DZ), pa so domovali komunisti. Ne boste verjeli prehoda med stavbama sploh ni bilo, tega so naredili šele po osamosvojitvi Slovenije, zato je danes tam vsem znana klančina.
No, in če so bili komunisti leta 1990 edini na oblasti, smo takrat prešli v večstrankarski sistem in spodobno bi bilo, da bi komunistične nepremičnine po Ljubljani in drugod (tudi del današnjega DZ na Tomšičevi ulici) podedovale vse novonastale politične stranke. Toda temu ni bilo tako, nekdanji komunisti, danes SD, so se razglasili za edine dediče imovine nekdanjih komunistov. Tako so torej ostali “lastniki polovice stavbe današnjega DZ”, ki pa so jo “zamenjali” za vilo umorjenega juda na Levstikovi ulici 15 v Ljubljani, ki je bila tako ali tako nasilno odvzeta (ukradena) nekdanjemu lastniku judu Moskoviču. Družbena lastnina vseh nas po socialistično, je bila “zamenjana” torej za privatno vilo, ki je bila Moskoviču po vojni nacionalizirana ali z realnimi besedami povedano ukradena s strani takratnih komunističnih oblasti. Toda SD ima v lasti še več nepremičnih, ki jih je “podedovala” po nekdanjih komunistih.
Miran Potrč in distanciranje od komunistov
V poslanskem mandatu 2008 – 2011 sem bil poslanski sodelavec z znanim Miranom Potrčem, takrat poslancem SD, sicer zadnjim predsednikom komunistične skupščine (danes DZ) v času enopartijskega sistema. Zanj je sedanji predsednik države Borut Pahor dejal, da je največji tovariš v času socializma in največji gospod v času demokracije. Pahorjeve besede so morda bolj razumljive danes, kot so bile pred desetimi leti. Seveda smo poslanci desnega političnega pola, tudi jaz, Mirana Potrča pogosto zbadali, da pripada SD, torej naslednikom nekdanjih komunistov. Potrč se je vedno odzval precej ostro in je citiral neko deklaracijo iz leta 1996, ki so jo sprejeli na kongresu SD, oziroma njene predhodnice ZLSD (Združena lista socialnih demokratov), s katero so se distancirali od nekdanjih komunistov in njihovih ravnaj. Takrat mu tega seveda nismo verjeli, a resolucija je resolucija, Miran Potrč se nikoli ni klanjal komunističnim zločincem, kot Fajonova, Židan in Koprivc, zato v mojih očeh, glede na njegova leta ostaja gospod.
Prišel je ponosni naslednik komunistov Marko Koprivc
Toda pazite leto in nekaj nazaj, so se pred spomenikom Borisa Kidriča v Ljubljani, enega največjih komunističnih zločincev, zbrali Tanja Fajon, šefica SD, Dejan Židan, nekdanji šef SD in Marko Koprivc, radikalni član SD, ki so pred spomenik enega največjih komunističnih zločincev Borisa Kidriča položili venec in se mu priklonili. V DZ pa je Marko Koprivc takrat dejal nekako takole:” Mi ponosni nasledniki zveze komunistov…..”. Koprivcu gre zahvala za to, da je dejansko obelodanil dejansko stanje. SD so torej ponosni nasledniki komunistov. Upam, da ostareli Miran Potrč ni gledal tega posnetka, sicer bi se mu lahko poslabšalo zdravstveno stanje, česar mu vsekakor ne želim.
Brigita Skela Savič in njena dvoličnost
Brigita Skela Savič se ponaša z doktorskim nazivom. Mnogi so prepričani, da ima doktorat iz medicine in da je zdravnica. Toda temu niti slučajno ni tako. Gre za medicinsko sestro, ki je pač doktorirala. Omenjena dama je pred dnevi objavila poziv na petkove demonstracije 12. 11. 2021. Si predstavljate, da medicinska sestra z doktoratom, objavi poziv na neprijavljene proteste v času, ko se naše bolnišnice dušijo z bolniki okuženimi s Covid19. Nič čudnega da se od njenega početja distancirale medicinske sestre in tudi zdravniki, ki z nadčloveškimi napori delajo s Covid bolniki. Višek vsake nesramnosti pa je dan zatem prišel od omenjene gospe, ki je vlado pozvala k popolnemu zaprtju države. Najprej torej poziv na demonstracije in širjenju virusa, nato poziv vladi k zaprtju države, ste razumeli to nesramnost?
Tanja Fajon ni zaskrbljena
No, Tanja Fajon zaradi početja Brigite Skela Savič, vidne članice SD, sploh ni zaskrbljena. Sodeč po sporočilu SD poziv Brigite Skela Savič celo podpira. Si predstavljate. Tanja Fajon podpira neprijavljene proteste proti vladi. Se je pa s svojo javno izjavo “neodgovorno” (odziv na poziv Brigite Skela Savič na proteste) oglasil up prihodnosti SD poslanec Jani Prednik. Njemu podobnih v SD, ki pa javno ne želijo nastopati, je še nekaj, jih seveda poznam, a pravo vprašanje je kdaj bodo njihov glas v SD utišali, ne verjamem, da bi ga slišali.
Sklepno
V SD so večinoma torej dvoličneži. Ko želijo biti dediči nekdanjih komunistov, to pravno tudi uveljavijo, ko se želijo od komunistov distancirati, to tudi naredijo z resolucijo, ki pa jo ponosni naslednik komunistov Koprivc dobesedno pohodi, ko pa nastopi Brigita Skela Savič, ki poziva na proteste, jo v SD podprejo, v ozadju pa ostane razumnež Jani Prednik, ki početje Brigite Skela Savič obsodi. Ne, ne, gospe in gospodje to je zagovarjanje preteklosti in nekdanjih komunistov, stopite že na pota prihodnosti. V SDS smo to naredili že pred 30. leti.
Dr. Vinko Gorenak
Dr. Vinko Gorenak je nekdanji poslanec in nekdanji minister za notranje zadeve. Besedilo je bilo prvotno objavljeno dr. Vinko Gorenak
