Predlog pokojninske reforme, ki ga pripravlja vlada, predvideva, da bomo delali dlje. Po predlogu naj bi se namreč upokojitvena starost postopoma zvišala za dve leti. Podaljšalo se bo tudi obdobje za izračun pokojninske osnove.
Po predlogu se bo potrebna starost za upokojitev s 60 zvišala na 62 let ob izpolnjevanju pogoja 40 let delovne dobe. Za tiste, ki ne bi zbrali 40 let delovne dobe, pa bi se zvišala s 65 na 67 let.
Obdobje za izračun pokojninske osnove, ki po veljavni zakonodaji vključuje 24 katerihkoli najugodnejših zaporednih let zavarovanja, bi se od leta 2028 sčasoma podaljševalo na 40 let. Pri tem bi izločili pet najslabših let. Slednje pomeni, da bodo pokojnine realno nižje.
Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove, ki zdaj za 40 let pokojninske dobe znaša 63,5 odstotka, bi se od leta 2028 postopoma zviševal za 0,25 odstotne točke in v ciljnem letu 2035 dosegel 65,5 odstotka. Pri usklajevanju pokojnin pa bi bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin.
Pogajanja vlade s socialnimi partnerji o pokojninski reformi naj bi po načrtu potekala do prvih mesecev leta 2025, reforma pa bi bila lahko sprejeta do poletja 2025.
A. V.
