Kaj se dogaja, kdo vse to usklajuje in vodi, s kakšnim namenom, kakšen nadstandard vpeljujejo in kakšna izobraževanja izvajajo v tamkajšnji “gornji” šoli? Zakaj enim klimatske naprave, drugi pa niti za osnovne učne pripomočke nimajo?
V uredništvu smo prejeli podatke, da na črnomaljskih osnovnih šolah poteka posebno izobraževanje učiteljev glede šolanja in integracije begunskih oziroma migrantskih otrok.
Zakaj enim izobraževanja, drugi pa niti za osnovne učne pripomočke nimajo?
Po prejemu pisnega obvestila smo o tem takoj povprašali tako ravnatelja obeh črnomaljskih osnovnih šol, črnomaljsko županjo in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šolstvo. Zanimalo nas je, ali so podatki točni in za kakšna izobraževanja gre. Vsakemu od njih smo poslali drugačna vprašanja. Hkrati smo se pozanimali tudi v ostalih belokranjskih in dolenjskih osnovnih šolah, ali se tudi pri njih dogajajo kakšna posebna izobraževanja. Odgovori od drugod so bili negativni, ne samo to, čudili so se nam, kakšna posebna izobraževanja neki, saj pogosto nimamo niti osnovnih učnih pripomočkov, ki jih nujno potrebujemo za izvajanje pouka ali pa moramo na te še posebno paziti, ker pač ne dobimo drugih, saj šole nimajo dovolj denarja za to.
“Ministrstvo izobraževanj ne izvaja”
Tudi iz ministrstva so se nam takoj oglasili. Najprej so sicer zapisali, naj jih pokličemo po telefonu, nato pa so nam predlagali, naj se za “informacijo o tem, za kakšno izobraževanje gre”, obrnemo neposredno na šolo. Ministrstvo “namreč ne izvaja izobraževanj”, so dodali.
Kaj pravita ravnatelja črnomaljskih osnovnih šol?
Iz Črnomlja pa ni bilo nobenega odgovora. Oba ravnatelja, Borisa Mužarja in Damjano Vraničar (prvega iz Osnovne šole Mirana Jarca in drugo iz Osnovne šole Loka) smo prosili večkrat. Vraničarjeva se sploh ni oglasila, Mužar pa nam je nato le sporočil, da so v šoli “v tem koledarskem letu s strani zunanjih izvajalcev izvedli le eno izobraževanje za strokovne delavce”. “Seminar je nosil naslov “Le z drugimi smo”.” Dodatno je pojasnil, da “gre za teme, ki presegajo fokus integracije begunskih/migrantskih otrok”.
Mužarja smo nato še vprašali, kako to, da so se odločili za takšen seminar. Povedali smo, da smo stvari preverili tudi v drugih šolah in česar podobnega niso izvajali. Vprašali smo še o honorarjih udeležencev in prosili še za odgovor, kako se financira šola. Pojasnili smo, da slednje sprašujemo tudi zato, ker prejemamo obvestila, da ravno v tej šoli uvajajo nadstandard, v drugih šolah (prav tako na območju občine Črnomelj) pa učitelji nimajo na voljo niti osnovnih pripomočkov, potrebnih za poučevanje, da o montažah klimatskih naprav v vsakem od posameznih razredov niti ne govorimo.
Starši so nas namreč obvestili, da v Osnovni šoli Mirana Jarca (t. i. gornja osnovna šola) v razrede nameščajo klimatske naprave. Hkrati pa so dodali, da v nekaterih drugih šolah teh privilegijev nimajo oziroma se soočajo s pomanjkanjem osnovnih pripomočkov, ki jih učitelji potrebujejo za nemoteno izobraževanje otrok.
Ravnatelj Mužar nam je nato poslal daljši odgovor. Uvodoma je opisal svoj pogled na dogajanja v šolstvu in družbi, ni pozabil citirati niti tega, kar je že marca 2008 napisal v zbornik ob 70-letnici šolske stavbe. No, tega ga nismo spraševali in zato tega tudi ne bomo navajali. Verjamemo sicer, da si prizadeva za to, da bi bila šola tisti prostor, kjer bi najbolje razvili otrokove potenciale. Navsezadnje je ravnatelj že 24 let, kot je uvodoma tudi sam še posebej poudaril, in so takšna prizadevanja tudi njegova osnovna naloga.
Tisto, kar je bistveno in se nanaša na naša vprašanja, pa je naslednje. Mužar je zapisal, da je bil “seminar izbran iz nabora seminarjev” ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Navedel je, da se je za isti seminar v Sloveniji “odločilo 43 šol”. Slednjega nismo preverjali, tisti pa, s katerimi smo se pogovarjali, so nam zatrdili, da tega seminarja niso izvajali. In še, ministrstvo je zatrdilo, da ne izvaja nobenih izobraževanj.
Nekdo je to plačal in še plačuje
Nadalje je Mužar pojasnil, da udeleženci honorarja niso prejeli. Posredno je nakazal, da je nekdo te honorarje vseeno izplačal, saj je zapisal, da “s podatki o honorarjih predavateljev” na šoli ne razpolagajo. “Za šolo je bil seminar v celoti brezplačen. Zanj nismo porabili niti centa,” je še zapisal. No, slednje, to o centru, glede na vabilo ravno ne verjamemo.
In smo tam. Zakaj le Osnovna šola Mirana Jarca, ne pa tudi druge osnovne šole v občini ali na Dolenjskem? To, da “naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada”, kot navaja Mužar, nas ne premami. EU iz teh skladov financira tudi begunske in migrantske vsebine. Morda šolo pripravljajo na kaj drugega, na prihod beguncev/migrantov? Navsezadnje gredo v ta kontekst lahko tudi klimatske naprave v posameznih razredih. Navsezadnje 1.963 evrov mesečno za vsakega migranta, kot ga plačuje Slovenija, tudi ni vzeto “od nikoder”.
O tem, zakaj uvajajo nadstandard, ravnatelj Mužar namreč ni odgovoril. Prav tako ni odgovoril na vprašanje, kako se šola financira. Je pa napisal dolg odgovor, da “delajo transparentno, prizadevno” in še, da je “že pred meseci na občino poslal povabilo, naj svetnice in svetniki obiščejo našo šolo, si jo ogledajo in se seznanijo z odgovori na morebitna vprašanja”. Dodal je: “Do obiska naj bi predvidoma prišlo v kratkem.”
No, tu je ravnatelj Mužar pihnil mimo. Namerno ali nenamerno skuša stvari speljati v druge vode. Slednje nas prav nič ne zanima. Zanima pa nas, kdo financira šolo, koliko, iz katerih virov (to tako vemo, da iz davkoplačevalskih sredstev, v kar spadajo tudi evropska sredstva) in kako na šolah in v drugih javnih ustanovah upravljajo z našim, davkoplačevalskim denarjem.
Razkrita pika na i
Ampak, tisto, kar je dalo piko na i, pa je bil pripis k temu dolgemu in nevsebinskemu odgovoru. Zapisal je: “PS: odgovor v vednost pošiljam tudi na občino Črnomelj, ker se je korespondenca v izhodišču tako začela.”
Boris Mužar je s tem povedal vse. Korespondenca se “v izhodišču ni tako začela”, vsak je prejel svoja vprašanja, kar smo Mužarju tudi pojasnili.
Kaj se gredo na občini in predvsem – zakaj?
In zdaj smo še pri črnomaljski občini. Občina nam na vprašanje sprva sploh ni odgovorila. Nato pa je nekdo uskladil korespondenco, kot bi rekel ravnatelj Boris Mužar, in po nekaj dneh (ko je bilo že vse mimo, kot se temu reče) smo iz kabineta črnomaljske županje prejeli naslednji odgovor: “Obveščamo vas, da Občina Črnomelj ni bila seznanjena o izobraževanju učiteljev. Smo pa za odgovor na vaše vprašanje zaprosili” resorno ministrstvo. Nato pa so nam – kot da smo na drugi strani res sami bebci in v preživetem stilu samo eni pametni, drugi pa neumni – citirali daljši odgovor domnevno z ministrstva, v katerem je na dolgo in široko napisano veliko o “zahtevnosti in kompleksnosti učiteljskega poklica v zadnjih letih”, bogatenju šolskega prostora ter izmenjavi izkušenj “v čedalje kompleksnem svetu”. Skratka, kar nekaj in to, kar sploh nismo vprašali.
Ob vsem tem fiasku se lahko torej resno vprašamo, kaj se res dogaja v Črnomlju, kdo vodi, koordinira in usmerja dogajanja in kakšen je namen vsega tega?
In še PS (po ravnatelju Mužarju): Ob takšnem ravnanju ni čudno, da se marsikdo sredi Črnomlja sprašuje, ali ga niso nemara nevidne sile ponesle v najrevnejši kotiček nekje na skrajnem jugu Evrope. In dokler bodo tudi vsega spoštovanja vredni ravnatelji in učitelji takšna stanja (in ravnanja) molče tolerirali, ne bo nikoli boljše!
Ni čudno, samo v letu 2015 se je iz občine Črnomelj odselilo 585 oseb (iz Bele krajine skupno 1.027).
T. H.
