Čeprav je vlada lani ob sprejetju interventnega zakona za zdravstvo obljubljala, da se bodo čakalne dobe v enem letu prepolovile, se to ni uresničilo. Še več. Čakalne vrste v Sloveniji še nikoli niso bile tako dolge, kot so danes.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je 1. avgusta na prvi pregled nedopustno dolgo čakalo 77.204 ljudi oziroma 959 več kot mesec prej. Predolgo čakajočih na terapevtsko-diagnostične storitve pa je bilo 536 več kot 1. julija. Tako dolgih čakalnih vrst v zdravstvu v Sloveniji še nismo imeli.
Na slednje so med drugim na četrtkovi seji opozorili tudi člani upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Med drugim v apelu ministrstvu predlagajo, da se zagotovi več izobraževalnih mest v dodiplomskem študiju medicine, poenostavi postopke uvoza zdravnikov iz tujine, izboljša vodenje čakalnih seznamov, prenovi sistem eNaročanje ter zagotovi optimalnejšo izrabo opreme, kadrov in prostorov v bolnišnicah.
Opozarjajo tudi, da vladni interventni zakon za zdravstvo ne deluje. Tako namesto neciljnega plačevanja vseh zdravstvenih storitev, ki jih je uvedel zakon, predlagajo ciljno plačevanje prednostnih zdravstvenih storitev, večjo enotnost mreže javne zdravstvene službe, boljšo organizacijo dela pri nekaterih izvajalcih zdravljenj in bolj premišljeno napotovanje pacientov k specialistom na sekundarno raven. Opozarjajo še, da podatki v sistemu eNaročanje niso dnevno ažurni in pravilni, kar ima za posledico netočne podatke izvajalcev in NIJZ o številu čakajočih oseb.
A. V.
