V javnost le redkokdaj pridejo točnejši podatki o socialnih transferjih, do katerih so pri nas upravičeni brezposelni, zato je mnoge še toliko bolj razburil izračun, ki ga je objavila Civilna iniciativa Šentjernej, nastala zaradi nasilja Romov v tej občini. Iz izračuna je razvidno, da Slovenija brezposelnim deli nenavadno visoke socialne transferje. Par z 10 otroki, lahko denimo prejme tudi do 5650 evrov mesečno. Ali potem čudi, da potem praktično skoraj noben Rom pri nas ni zaposlen?
Iz objavljenih podatkov, ki jih je iniciativa naredila na podlagi javno objavljenih podatkov, je razvidno, da je samska oseba, ki ni zaposlena, pri nas upravičena do nekaj manj kot 490 evrov socialne pomoči. Dodatno lahko dobi še 80 evrov izredne dodatne pomoči, ki pa ni mesečna. Nezaposlenemu paru pripada 760 evrov pomoči. Dodatno lahko dobi še 130 evrov izredne denarne pomoči.
Ko ima par tudi otroke, se začnejo zneski strmo vzpenjati. Par s tremi otroki lahko skupno prejme tudi do 2330 pomoči mesečno, od česar je 270 evrov izredne pomoči, ki, kot rečeno, ni mesečna. Z večanjem števila otrok se nato zneski še dodatno povečujejo. Par z 10 otroki, kar denimo ni tako redko med Romi, lahko mesečno prejme 3600 evrov socialne pomoči. Dodatno prejme še 1400 evrov otroškega dodatka, opcijsko še 600 evrov izredne denarne pomoči in še 50 evrov dodatka za veliko družino. Skupno lahko tako prejme neverjetnih 5650 evrov.
Na ljubljanskem Centru za socialno delo pravijo, da omenjeni podatki niso nujno točni, v grobem pa držijo. Sistem izplačevanja socialnih transferjev je namreč pri nas tako zapleten, da je težko, da bi lahko točen izračun naredil nekdo, ki se s tem ne ukvarjajo profesionalno. V grobem pa, kot rečeno, zneski držijo.
Ob tem se seveda marsikdo vpraša, kaj vse v Sloveniji plačujejo pri nas zaposleni in ali se tistim, ki izkoriščajo socialne prispevke, sploh splača delati. Zato tudi ne preseneča podatek, da je denimo v romskem naselju Žabjak, kjer živi okoli 700 Romov, redno zaposlena le ena oseba.
A. V.
