Vse kaže, da bo letošnji november v zgodovino odšel kot eden izmed bolj donosnih mesecev. Že tako pozitivnemu vzdušju na borzah je dodatno spodbudo dal Donald Trump, ki je v izjavah nakazal, da se je pripravljen umakniti iz Bele hiše.
V ponedeljek je vlagatelje razveselila novica angleškega farmacevtskega podjetja AstraZeneca, ki je objavilo ugodne rezultate testiranj cepiva proti COVID-19. Poleg dveh ameriških konkurentov, Pfizerja in Moderne, je to že tretje podjetje z dobrimi novicami glede napredka v boju s svetovnim problemom številka ena. V primerjavi s konkurenčnimi cepivi je cepivo AstraZenece precej bolj enostavno za shrambo in transport, poleg tega pa še cenejše. Glede na to, da še mnogo drugih farmacevtov razvija cepiva, se lahko nadejamo še kakšne dobre novice.
Minuli teden so investitorji pozdravili izjave Trumpa, ki nakazujejo, da bo brez večjih zapletov zapustil svoj položaj. Joe Biden je napovedal, da bo za finančno ministrico izbral Janet Yellen, ki je ameriško centralno banko vodila že v letih od 2014 do 2018. Zaradi svoje naklonjenosti nizkim obrestnim meram in tiskanju denarja, je pri borznih vlagateljih dobro sprejeta. Ameriške borze so se posledično povzpele v višave, saj so vsi trije glavni delniški indeksi (Dow Jones, NASDAQ in S&P 500) dosegli rekordne vrednosti. Dow Jones, katerega zgodovina sega še v 19. stoletje, je prvič presegel magično mejo 30.000 točk. Kot zanimivost gre omeniti, da je omenjeni indeks 20.000 točk prvič presegel ravno tik po ameriških volitvah leta 2016. Na Daljnem vzhodu je osrednji japonski indeks Nikkei 225, dosegel najvišjo vrednost od aprila 1994 naprej. Pravi ognjemet so (ponovno) doživele delnice Tesle in tudi nekateri drugi izdelovalci električnih avtomobilov. S skoraj 20-odstotno tedensko rastjo cene delnice, je Elon Musk postal drugi najbogatejši človek na planetu. Vrednost podjetja je letos pridobila vrtoglavih 600 %, čeprav so v tretjem kvartalu letošnjega leta prodali 18-krat manj avtomobilov kot Volkswagen.
Pretekli teden so najvišjo rast delniških tečajev beležile naftne družbe. Ugodne napovedi glede cepiv so zvišale bodoče povpraševanje po črnem zlatu, na račun česar je cena nafte brent v dolarjih pridobila dobrih 7 %. K rasti je svoje dodal tudi OPEC, saj se pričakuje, da združenje januarja ne bo zvišalo proizvodnje. Navkljub rasti cene nafte je povpraševanje še vedno nizko, saj med drugim nanj vpliva močan upad letalskih poletov v času epidemije. Po raziskavi Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov bo letos kar za dve tretjini manj potniškega prometa kot v lanskem letu. Če lahko govorimo o uspešnem tednu za nafto, pa le tega ne moremo trditi za zlato, ki velja za varno pribežališče pred turbulencami na delniških trgih. Cena te plemenite kovine je izgubila dobre 4 % in je od avgustovskega vrha oddaljena že več kot 13 %.
V Evropi se trenutna situacija s pandemijo zaostruje. Indeks nabavnih managerjev PMI je novembra padel na vrednost 45,1, kar je najnižja vrednost v zadnjega pol leta. V upadu je storitveni sektor, medtem ko je proizvodnji v dobri kondiciji. Kljub pričakovanem upadu gospodarske aktivnosti, na sentiment vlagateljev blagodejno vplivajo pričakovanja nadaljnje podpore s strani fiskalnih in monetarnih ukrepov. Tudi pregovorno varčna Nemčija se v tem obdobju ne ukvarja z uravnoteženo fiskalno politiko. Nemški finančni minister Scholz je za naslednje leto napovedal za 160 milijard evrov višjo državno potrošnjo. Za zaključek še beseda o kripto valutah. Bitcoin se je v torek močno približal rekordu iz decembra 2017, potem pa hitro upadel za več kot 15 %. Izjemno volatilnost in visoko nepredvidljivost smo spremljali tudi pri ostalih kripto valutah.
Avtor: Rok Potočnik, upravitelj premoženja, NLB Skladi, d.o.o.
(Oglaševalska vsebina)
