V zadnjih letih se tudi v Sloveniji pojavlja trend hotelskih namestitev, ki oglašujejo politiko »Adults Only«, torej »samo za odrasle«. Takšne nastanitve obiskovalcem obljubljajo mir, sprostitev in oddih brez hrupa, ki ga – po njihovem mnenju – prinašajo otroci. Med ponudniki so tudi nekateri termalni kompleksi, kjer so hoteli za družine in otroke fizično ločeni od tistih, namenjenih zgolj odraslim. Takšen hotel je denimo v Rimskih termah.
Čeprav gre za poslovno strategijo, ki naj bi ciljala na specifično skupino gostov, se vse pogosteje odpira vprašanje: ali tovrstna politika pomeni diskriminacijo otrok?
Zakonodaja sicer dopušča segmentacijo trga, a hkrati opozarja na nevarnost izključevanja določenih skupin. Otroci so ena najbolj zaščitenih družbenih skupin, zato pravniki opozarjajo, da bi lahko izrecna prepoved njihove nastanitve pomenila kršitev načela enakopravnosti. Pri Varuhu človekovih pravic so v preteklosti že prejeli vprašanja glede dopustnosti takšnih praks, a zadeva ostaja pravno siva cona.
Na strani ponudnikov pa prevladuje argument, da ne gre za diskriminacijo, temveč za diferencirano ponudbo. »Tako kot obstajajo družinski hoteli s posebnimi igrišči, animacijo in prilagojeno prehrano, obstajajo tudi hoteli za odrasle, kjer je poudarek na tišini in sprostitvi. Gre za različne ciljne skupine,« pravijo predstavniki enega izmed termalnih centrov.
Medtem ko nekateri starši razumejo potrebo po takšnih prostorih in jih celo pozdravljajo, ker sami kdaj želijo oddih brez otrok, drugi opozarjajo na nevaren precedens. »Če danes ne smeš v določen hotel, ker si otrok, kdo bo jutri izključen – starejši, invalidi, glasni gostje?« se sprašuje sociologinja družine.
Vprašanje ostaja odprto: ali so »Adults Only« hoteli legitimna tržna niša ali prikrita oblika diskriminacije? Dokler zakonodajalec ne poda jasne usmeritve, bo odločitev ostala v rokah ponudnikov – in seveda gostov, ki z izbiro destinacije glasujejo s svojo denarnico.
A. V.
