V stotem letu starosti se je poslovil Ludvik Simonič, častni občan Občine Šentjernej, ki je s svojim strokovnim znanjem, vizionarstvom in dolgoletnim delom pomembno zaznamoval razvoj šentjernejske industrije ter življenje številnih generacij zaposlenih.
Tako so sporočili z občine Šentjernej, nekateri pa ne vedo, da je Ludvik Simonič prihajal iz okolice Semiča, kamor se je tudi rad in pogosto vračal.
Na občini Šentjernej so zapisali:
“Ludvik Simonič, rojen 1. maja 1926, je svojo poklicno pot posvetil elektrotehniki, tehnološkemu razvoju in industrijski proizvodnji. Po drugi svetovni vojni se je ukvarjal z razvojem uporov in potenciometrov na Inštitutu za elektrozveze v Ljubljani, leta 1951 pa je prišel v Šentjernej z nalogo, da organizira proizvodnjo elektronskih sestavnih delov.
Takrat se je začela zgodba, ki je za vedno zaznamovala gospodarski razvoj našega kraja.
Kot direktor šentjernejske Iskre je med letoma 1951 in 1979 postavljal temelje proizvodnje uporov, potenciometrov in hibridnih vezij. Ob prihodu so bile na voljo opuščene traktorske delavnice in nekdanji gospodarski prostori, delo pa je začela majhna skupina zaposlenih. Pod njegovim vodstvom je proizvodnja rasla, se tehnološko razvijala in širila, tovarna pa je postala pomemben zaposlovalec ter nosilec gospodarskega napredka v Šentjerneju in širši okolici.
Simonič je bil izjemen strokovnjak in inovator, ki je znal prepoznati tehnološke priložnosti ter jih prenesti v prakso. Zaslužen je bil za uvajanje novih proizvodnih postopkov in avtomatizacije, pri čemer so se v lastnih delavnicah izdelovali tudi stroji za proizvodnjo. Oprema je bila v veliki meri plod domačega znanja in inovativnosti. S svojim delom je dokazoval, da je mogoče tudi iz skromnih začetkov z znanjem, vztrajnostjo in predanostjo ustvariti uspešno industrijsko zgodbo.
Leta 1980 je zapustil Šentjernej in odšel na novo delovno mesto v Ljubljano. Za svoje dosežke je prejel številna priznanja. Med njimi izstopata priznanje Inovator leta iz leta 1970 in Kraigherjeva nagrada Gospodarske zbornice Slovenije iz leta 1978. Njegovo delo je bilo prepoznano tudi v lokalnem okolju, saj je pomembno prispeval k razvoju Šentjerneja kot industrijskega in gospodarskega središča.
Občina Šentjernej je njegovo delo in zasluge prepoznala in mu leta 2000 v znak spoštovanja in hvaležnosti za njegov izjemen prispevek k razvoju našega kraja podelila naziv častnega občana. To priznanje ni bilo le poklon uspešnemu gospodarstveniku in strokovnjaku, temveč predvsem človeku, ki je s svojim delom pomagal oblikovati Šentjernej, kakršnega poznamo danes.
Spomin na Ludvika Simoniča ostaja neločljivo povezan z razvojem Iskre v Šentjerneju, z delavnostjo številnih zaposlenih in z obdobjem, v katerem se je naš kraj iz okolja s skromnimi industrijskimi začetki razvijal v pomembno proizvodno središče. Njegova življenjska in poklicna pot priča o tem, kako lahko znanje, odgovornost in vizija posameznika pustijo trajen pečat v lokalni skupnosti.
Ob njegovem slovesu se z globokim spoštovanjem spominjamo njegovega dela in njegovega prispevka k razvoju naše občine.
Občina Šentjernej vsem svojcem izreka iskreno sožalje.
Pogreb pokojnega bo v torek, 3. novembra 2026, ob 12. uri na pokopališču Nove Žale v Ljubljani, zadnje slovo do 12. ure v mrliški vežici 5.”
M. D.
